V Sloveniji obnova gozdov poteka večinoma po naravni poti – velika večina dreves zraste iz semen lokalnih odraslih dreves. Kjer ta način obnove ni mogoč, pa je potrebno sajenje ustreznih drevesnih vrst. Z izvajanjem predpisanih negovalnih del v vseh razvojnih fazah gozda krepimo stabilnost in vrednost gozdov ter izboljšujemo njihove funkcije.

Osrednji dogodek ob mednarodnem dnevu gozdov je potekal ob Pomniku miru v Cerju (Občina Miren – Kostanjevica), in sicer na temo obnove in nege gozda na območju po gozdnem požaru. Na Oglarski domačiji Medved v Dolah pri Litiji pa je bil pred tem predstavljen projekt kuhanja oglja v doslej največji zloženi kopi v Evropi in tudi na svetu. Zadnja leta obseg obnove gozdov v Sloveniji raste zaradi naravnih ujm in njihovih negativnih posledic za gozdove. Žal pa je nege gozdov občutno premalo. Lani je bila namreč izvedena le približno polovica načrtovanega obsega nege gozda.

SREČANJE NA OGLARSKI DOMAČIJI MEDVED

Strokovnjaki s področja gozdarstva, razvoja podeželja in lokalnih skupnosti so med drugim opozorili na nujnost nege v gozdu in boja proti zaraščanju krajine. Samo srečanje je potekalo na kopišču, kjer je družina Medved skuhala že mnogo oglja na tradicionalen način.

Gospodar kmetije Janez Medved v družinskem krogu na leto skuha največ oglja na tradicionalen način v Evropi. Ob pomoči sosednjih oglarjev in družin pa bo kuhal oglje v največji doslej zloženi kopi. »Projekt kope velikanke povezuje velik trikotnik od Mirne do Save, od Litije do Šentruperta in Radeč. Prvotno smo se tega lotili z namenom vpisa v Guinnessovo knjigo rekordov, a bo to zaradi prevelikih stroškov težko izvedljivo,« je povedal Jože Prah, predsednik Društva oglarjev Slovenije in revirni gozdar KE Radeče. Vse tri občine imajo v svojih razvojnih hotenjih skupno nit v gozdnem prostoru in vsaka občina ima svojo unikatno povezovalno zgodbo v gozdni lesni verigi. Litijska je vpeta v Oglarsko deželo, občina Šentrupert v Deželo kozolcev, občina Radeče pa v splavarjenje.

Župan Litije Franci Rokavec je spregovoril o Oglarski deželi, dogodek pa označil kot priznanje domačiji Medved in vsem oglarjem po Sloveniji, ker vztrajajo v težkih razmerah. O Deželi kozolcev je spregovoril in nakazal njen nadaljnji razvoj župan Andrej Martin Kostelec. Z območja vseh treh občin so nekoč po Savi splavljali les, rudo in oglje. Župan Radeč Tomaž Režun je ob tem povedal: »Dve tretjini naše občine sta gozdnati in že petsto let nazaj so naši flosarji splavljali les do Donave in naprej do Beograda, ki so ga lastniki gozdov iz okoliških krajev pripeljali do Save. Splavarstvo je zamrlo, pred 22 leti pa smo ga obudili v turistične namene.«

GOZDARSTVO NA PRELOMNICI

Direktor direktorata za gozdarstvo in lovstvo na MKGP Robert Režonja je izpostavil, da smo Slovenci lahko ponosni na tako dolgo tradicijo oglarjenja in da na ministrstvu podpirajo projekt največje kope v EU. Mitja Dolinšek, predsednik Oglarske dežele Dole pri Litiji, je povedal, da oglarji ne skrbijo zgolj za svoje kope, temveč so vključeni v razvoj svojih vasi ter skupnih dejavnosti.

Vodja sektorja za ukrepe v gozdovih pri Zavodu za gozdove Slovenije Jože Mori je spregovoril o negi gozda: »V slovenskem gozdarstvu smo na prelomnici. V zadnjih šestih letih smo bili priča največjim naravnim nesrečam, bolj ali manj je bilo prizadetih kar 60 % vseh gozdnih površin. Samo zaradi teh naravnih nesreč smo posekali več kot 20 milijonov m3 lesa. Posledica tega je, da smo se osredotočili predvsem na obnovo prizadetih gozdov, na kar 10 % bomo morali izvesti umetno obnovo s sadnjo. Ob tem smo premalo pozornosti namenili negi gozdov, ki iz leta v leto upada. Zato mora nega gozda postati v naslednjih letih naša glavna tema, da jih spravimo v dobro kondicijo in stabilnost, da bodo kos podnebnim spremembam in da bodo tudi lastniki imeli kaj od tega. Da bo les čim kvalitetnejši in ga bo čim lažje prodati. Nega se mora izvajati skozi celotno obdobje od vznika mlade rastline do njene zrelosti in s tem do primernosti za posek. Delo z motorno žago oz. sečnja pa bi morala pomeniti nego gozda, vzgojo kvalitetnega lesa za kasnejši posek, in ne zgolj izčrpavanje gozda. V Sloveniji gozda sicer nimamo preveč, imamo pa ga dovolj, zato ni potrebe, da se nam kulturna krajina zarašča. In ni pomemben vpis v Guinnessovo knjigo rekordov, pomembno je, da bo postavljena in skuhana kopa s 300 m3 lesa in da kmetija lahko živi tudi od tega kljub težaškemu delu, saj je treba vsako poleno prestaviti vsaj petkrat.«

V okolici Šentruperta, Radeč in Litije je skoraj 500 lastnikov gozdov povezanih v dve društvi, ki sta članici Zveze lastnikov gozdov. Predsednik Zveze lastnikov gozdov Slovenije Marjan Hren je v razgovoru nakazal smernice za povečanje nege v gozdu, še posebej pa opozoril na probleme naravne obnove gozdov zaradi prevelikega števila divjadi. »V luči priprave novih 10-letnih lovsko upravljavskih načrtov želimo lastniki gozdov, da bi se slišale in bile upoštevane tudi naše pripombe. Kar pa se tiče nege gozda, moramo biti tudi samokritični. Z nego gozdov je pravzaprav tako kot s skrbjo za otroke. Naše žene bi nas ob tem, kako negujemo svoje gozdove, zagotovo kritizirale in rekle – glej, če bi me tako delale, naši otroci ne bi zrasli. Imamo problem izjemne razdrobljenosti, kar je tudi ena od ovir pri negi, in opažamo, da tisti lastniki, ki jim gozdovi pomenijo vir preživetja, nego opravljajo kar vzorno, tisti, ki pa ustvarjajo svoj dohodek z drugimi dejavnostmi, pa na žalost včasih gozdove tudi zanemarijo. Opozarjam pa, da mlajša generacija zaradi današnjega načina življenja ne bo zmogla več tistega, kar smo mi in naši predniki delali v gozdovih. Zato bo treba nego gozdov na nek način profesionalizirati. To pa pomeni še veliko izobraževanja lastnikov ter financiranje nege gozdov.«

Ob zaključku sta Janez Medved in njegov sin Andraž, mladi prevzemnik kmetije, položila na sredo kopišča križ (ki nikoli ne zgori) in tako začela zlaganje kope rekorderke. Udeleženci razgovora pa so v začetni obod kope položili vsak po eno poleno.