Škocjanske jame, ki se razprostirajo na približno 45 tisoč hektarjih vplivnega območja porečja reke Reke v šestih občinah, zavarovano območje parka pa meri 402 hektarja, so letos proslavile 35-letnico vpisa na Unescov seznam svetovne dediščine in 25-letnico ustanovitve regijskega Parka Škocjanske jame. Oba jubileja so počastili z izidom dopisnice z jesenskim motivom Škocjanskih jam in dvema priložnostnima poštnima žigoma: 120-letnica ustanovitve pomožne pošte Škocjan (1901–16. 7. 2021) in žig z motivom netopirja, ko so bile 26. novembra 1986 Škocjanske jame vpisane na Unescov seznam.

»Danes predstavlja sonaravni razvoj tega območja v sodelovanju tako s strokovnjaki z različnih področij kot z lokalnim prebivalstvom in širšo skupnostjo zgleden primer upravljanja ranljivega kraškega območja, iz katerega črpajo navdih upravljavci številnih drugih lokalitet svetovne dediščine širom sveta. Ohranjanje in zagotavljanje naravnih procesov, ozaveščanje in izobraževanje ter vzpodbujanje sonaravnega razvoja na tem območju so temeljno vodilo zavoda, ki oblikuje program varstva in razvoja parka vsakih pet let z dolgoročno vizijo,« je poudaril direktor zavoda PŠJ Stojan Ščuka.

Škocjanske jame, ki slovijo po svojem veličastnem podzemnem kanjonu, velikih podzemnih dvoranah, globokih udornicah in naravnem mostu, si je v letu 2019 ogledalo več kot 200 tisoč obiskovalcev, lani le 46 tisoč, letos pa so jih našteli okrog 81 tisoč. Da ne bi prišlo do masovnega turizma in s tem razvrednotenja tega naravnega bisera, bodo omejili število obiskovalcev na 150 tisoč obiskov na leto. V letošnjem letu so v Parku Škocjanske jame obeležili tudi mednarodno leto jam in krasa ter 50-letnico Uncescovega programa Človek in biosfera in konvencije Ramsar. Pripravili pa so tudi posvet o čisti Reki, žal pa so zaradi znanih zdravstvenih razmer odpadli številni dogodki, strokovna srečanja in načrtovana slovesnost. Skrbi pa jih tudi napovedana zajezitev potoka Suhorca za zagotavljanje vodnega vira za slovensko Istro.

Olga Knez