Jama Vilenica pri Lokvi je najstarejša turistična jama v Evropi, mogoče tudi na svetu. Za turizem je bila odprta že davnega leta 1633, ko je grof Petač dal jamo v upravljanje lokavski župniji. Kot najlepša, največja in najbolj obiskana jama matičnega Krasa je slovela do sredine 19. stoletja. Poleg lepote, ki jo premore sama jama, se gre za njen sloves zahvaliti tudi bližnji kobilarni Lipica, trgovski poti Dunaj–Trst in seveda tržaškemu pristanišču. Sežansko jamarsko društvo, ki ga že več kot tri desetletja uspešno vodi predsednik Jordan Guštin, pa je pred skoraj 70. leti prevzelo jamo v upravljanje in vzorno skrbi zanjo. Največji turistični obisk je Vilenica doživela v začetku 90. let prejšnjega stoletja, ko je jamo obiskalo od 10.000 do 12.000 obiskovalcev. V zadnjih dveh letih pa beležijo od 4000 do 5000 obiskovalcev letno, pretežno gre za šolske skupine in sindikalne izlete, nekaj pa je tudi individualnih gostov.

Guštin, tudi naročnik Kmečkega glas, pa je tudi eden tistih, ki turiste in ljubitelje podzemlja največkrat popelje v jamo. V društvu pa deluje še deset jamskih vodnikov. Ena izmed njih je tudi Alenka Gabriela Ščuka. V počastitev mednarodnega dneva turističnih vodnikov je v sklopu 14. vodenj, ki jih je organiziralo Društvo turističnih vodnikov Krasa in Brkinov s predsednikom Bogdanom Macarolom, popeljala več kot 20 obiskovalcev na brezplačno vodenje po Vilenici. Obiskovalci so se spustili v globino 72 metrov (kot je visok ljubljanski nebotičnik) po 525 stopnicah (prav toliko stopnic so opravili ob izhodu iz jame) in si ogledali štiri dvorane. Za obiskovalce je Vilenica opremljena in osvetljena v dolžini 500 metrov, dolga pa je več kot 1000 metrov. Voden obisk turističnega dela jame traja približno eno uro.

Najprej so se zaustavili v plesni dvorani, kjer se vse od leta 1986 odvija osrednji dogodek podelitve mednarodne literarne nagrade mednarodnega literarnega festivala Vilenica, ki ga Društvo slovenskih pisateljev organizira v sodelovanju z domačim Kulturnim društvom Vilenica. V dvorani kapnikov so obiskovalci med drugim izvedeli, da kapniki rastejo zelo počasti (za en kubični centimeter od 100 do 120 let) in imamo 20 različnih oblik kapnikov (od stalagmitov, stalaktitov in kapniških stebrov med drugim tudi cevčice, zavese, ponvice idr.). V rdeči dvorani se začuti mejo temperaturne razlike, kjer se temperatura od sedem do osem stopinj Celzija povzpne na 10,5. Najlepša in najbolj bogato zasigana dvorana pa je zadnja Vilinska dvorana, ki daje jami še posebno čarobnost in ob dobri domišljiji je mogoče videti marsikatere figure kapniškega sveta. Pripovedko o vilah iz Vilenice, ki jo je zapisala priznana zbirateljica ljudskega blaga, sedaj 85-letna prof. Dušica Kunaver, po očetu Andreju Zlobcu po rodu iz Ponikev na Krasu, pa je izdalo domače jamarsko društvo.

Olga Knez