Ugodna strateška lega ob reki Savi in naravni viri so botrovali nastanku današnje Litije, ki je imela že v 14. stoletju status trgovskega in sejmarskega središča. Območje današnje občine Litija je v celoti gorsko-hribovsko in kmetje se tu ukvarjajo predvsem z živinorejo in gozdarstvom.

O tem, da je bilo območje občine Litija poseljeno že v prazgodovini, pričajo številna arheološka najdišča v neposredni bližini. Ker je okoliško hribovje bogato z rudami, se je že v železni dobi razvila rudarska dejavnost, ki je trajala vse do 60. let prejšnjega stoletja, ko je bil opuščen rudnik Sitarjevec. Prav zaradi transporta rude iz Sitarjevca so že Rimljani v Litiji zgradili pristanišče. Rečni promet je doživel svoj razcvet od 17. stoletja dalje, ko so regulirali savsko strugo in so po njej začele voziti ladje, dolge do 50 metrov. Po Valvasorjevem tolmačenju naj bi ime Litija izhajalo iz latinskega imena litus, kar pomeni obrežje. V tistih časih sta bili v Litiji celo dve ladjedelnici, prebivalstvo pa je živelo predvsem od kmetijstva in obrti. Kmetje so se ukvarjali tudi z rejo vlečne živine za vleko ladij po Savi, pridelovanjem lanu in konoplje ter z izdelovanjem vrvi. Razvita je bila tudi gostinska dejavnost. Do velikih sprememb pa je prišlo po izgradnji železnice leta 1849, ko se je začel razvoj industrije.

TRŽNICA NA PLAC’

Ker ima današnje območje občine praktično vse kmetijske površine opredeljene kot gorsko-višinske, je glavna kmetijska panoga živinoreja s prirejo mleka in mesa. Pomemben vir dohodka za kmetije je tudi gozd, na posameznih območjih je prisotno sadjarstvo in zelenjadarstvo. Razvijajo se dopolnilne dejavnosti, kot so predelava mesa in mleka, turizem na kmetijah, predelava lesa vključno z oglarstvom, pridobivanje energije iz lesne biomase in drugih naravnih virov. Kmetje svoje pridelke prodajajo na domu, prek tamkajšnje kmetijske zadruge in raznih odkupovalcev, že vrsto let pa imajo ob sobotah tudi možnost prodaje na tržnici v Litiji. Lokacije sobotnih tržnic so se spreminjale, septembra lani pa je bila prvič izvedena na Valvazorjevem trgu pod imenom Na plac’.

»Naša tržnica je bila organizirana v želji spodbujanja lokalne pridelave in omogočanja prodaje kmetijskih pridelkov, hkrati pa občankam in občanom zagotoviti preskrbo s svežo, zdravo in kakovostno hrano lokalnega izvora,« pravi litijski župan Franci Rokavec in dodaja: »Želeli smo povezati dogajanje vsako soboto v centru Litije na prostoru, kjer so se prebivalci mesta že včasih radi družili in so ta prostor imenovali Na plac’. Tržnica je trgovina na prostem, zato tudi v času epidemije omogoča varnejšo obliko trgovanja tako za ponudnike kot za potrošnike. Tržnica posluje vsako soboto od 8. do 12. ure, potrošniki pa lahko izbirajo med pridelki, izdelki ali drugimi proizvodi naših kmetov, predelovalcev, rokodelcev, mesarjev, čebelarjev, vinarjev, pivovarjev, podjetnikov, društev … V času pred epidemijo je bilo na tržnici omogočeno prijetno druženje ob glasbi, hrani in pijači.«

Ekološka kmetija Pr’ Malnarju in Eko kmetija Menegalija ponujata razne vrtnine in sadje.

PONUDNIKI NA TRŽNICI

Podžupanja Lijana Lovše je povedala: »Na naši tržnici s pestro in kakovostno ponudbo sodelujejo naslednje kmetije: Eko kmetija Menegalija, Eko kmetija Pr’ Malnarju, Kmetija Pri Boltjan, Kmetija Kotar, Kmetija Kos, Eko kmetija Vodnjov, Zeliščna kmetija Pr Janez, Hanuman – ekološka zeliščna kmetija in Čebelarstvo Dremelj. Med rokodelci, ki tržnico dopolnjujejo s svojimi izdelki, pa so Brigita Rozina (pletenje košar), Barbara Dacar (unikatna keramika), Leseno Veselje – Vesna in Danijel Povše iz Kala pri Dolah. Za odlične domače dobrote in kruh poskrbijo Društvo kmečkih žena Litija in Šmartno ter Društvo žena in deklet Polšnik, za domače pivo Turjaški Vovk – Matjaž Anžur iz Gabrske gore pri Gabrovki ter za popestritev s ponudbo društvenih vin tudi vinogradniško društvo Štuc.

Zaradi zagotavljanja varnosti tržnica do nadaljnjega obratuje pod posebnim režimom. Kupce pozivamo, da prihajajo ločeno, upoštevajo varnostno razdaljo, se ne rokujejo, skrbijo za higieno kašlja, umivajo in razkužujejo roke, s seboj prinesejo svojo embalažo in spoštujejo navodila ponudnikov.«

Predstavnici Društva kmečkih žena Litija in Šmartno s ponudbo peciva in kruha

Kmetija Kos ponuja vrtnine, čebelarstvo Dremelj pa med in izdelke iz medu.

Vinogradniško društvo Štuc

Kmetija Pri Boltjan ponuja testenine, sveže, na kamen mlete domače moke, doma pridelane in luščene kaše.