Linč, kokodajsanje in cunje

21 januarja, 2025
0
1

Pred dnevi smo bili priča medijskemu linču kmetije Kaučič, ki med drugim dobavlja jajca tudi javnim zavodom. In seveda – kot se za pošten linč spodobi so bili ob tem kot prejemniki jajc izpostavljeni vrtci, šole, bolnice, domovi starejših občanov … Pa doslej nisem zasledil podatka, da bi kdo zbolel zaradi jajc z omenjene kmetije. Dejstvo je, da so inšpektorji UVHVVR v zadnjih letih na tej kmetiji izvedli več nadzorov v zvezi z zaščito kokoši nesnic ter monitoringom in nadzorom salmonel v jati, a neskladij niso zaznali. Zaznali so druga neskladja in zato odredili ukrepe za njihovo odpravo, kar je kmetija tudi izvedla. Tukaj ni nič spornega. Sporen je medijski linč neke kmetije, neke kmečke družine, konec koncev linč slovenskih rejcev domačih živali. Linč – še pred prijavo pristojnim.

Ne bom se spuščal v morebitne nepravilnosti na tej kmetiji; za to imamo pristojne inštitucije. Ne bom se spuščal v pristnost posnetkov, ki so bili – ali pa tudi ne – posneti na dotični kmetiji. Tudi to naj ugotovijo pristojni. Toda, ali si kdo upa brez dovoljenja snemati na primer v proizvodnji Leka ali Krke? Nedolgo nazaj smo doživeli odvzem živali na kmetiji Možgan in kasnejši linč te kmetije ter na koncu fiasko zaradi neustreznega postopka. Ko so se stvari razjasnile, je sledil linč pristojnih, vpletenih v odvzem živali. V pobudi za tokratni medijski linč ni bila vpletena ne pristojna inšpekcijska služba in ne policija. V pobudo sta bili vpleteni nevladna organizacija AETP in televizijska oddaja Tarča. Kot dobri in odgovorni državljani bi morali vpleteni v pripravo omenjene oddaje v trenutku, ko so videli posnetke, sum storitve prekrška prijaviti ustrezni službi oz. sum kaznivega dejanja policiji. Pa tega niso storili. Menda je opustitev dolžnih ravnanj v našem pravnem redu kazniva. Raje so se odločili za ravnanje v slogu novoizvoljenega predsednika ZDA, odločili so se za navaden in sramoten medijski linč – za trenutek lastne slave.

Nekega goljufa, ki poneveri milijone, ne bo nihče javno imenoval, še manj linčal, preden mu ne bo dokazana krivda ali podan vsaj utemeljen sum kaznivega dejanja, ki ga potrdi ustrezno tožilstvo.

Kmeta pa si za linč privoščimo z lahkoto in brez kakršnih koli moralnih zadržkov. In ne da ni moralno, sprevrženo je, da se medijski linč kmetije in kmetstva prvenstveno koristi za večjo gledanost TV-programa in za trenutek pozornosti neke nevladne organizacije; v tem primeru AETP.

»AETP (Animal Enterprise Transparency Project) je slovensko nevladno društvo, ki prek medijskih kampanj uvaja transparentnost v slovensko živinorejo in z njo povezano industrijo. Z objavo skrivaj pridobljenih posnetkov rabe in zlorabe domačih živali javnosti odpiramo vpogled v zakulisje živalskih obratov in tako omogočamo informiran javni diskurz o reji živali. Naše vrednote: pogum, sodelovanje, pragmatičnost, ambicioznost, usmerjenost k znanju.« Tako je zapisano na njihovi spletni strani. AETP je sicer uradno registrirano kot Društvo projekt transparentnosti živalskih obratov.

Sprašujem se, kje je tu poštenost, ki bi morala biti na prvem mestu. Da imajo polno mero poguma, ne dvomim, saj skrivaj, brez dovoljenja in nepooblaščeno vstopajo in nezakonito snemajo. Ob tem pa imajo še veliko mero predrznosti. Pa ne gre tu le za motenje posesti, gre za neumno in skrajno nepremišljeno dejanje, s katerim lahko ogroziš zdravje živali – za katere se menda tako zelo zavzemaš. Pragmatičnost je lastnost človeka, da podreja svoje prizadevanje trenutnim razmeram, praktični uporabnosti, koristi. Predvsem koristi! A čigave dejansko? Sodelovanje. S kom? S kmetom? Z inšpekcijo? S policijo? Z nobenim od navedenih. Pač pa z mediji! To slednje bi pripisal ambicioznosti ali bolje petelinjenju, ki naj vodi na pot slave in donacij. Vse prej našteto pa prej negira kot potrjuje usmerjenost k znanju.

V Sloveniji je uradni jezik slovenščina, društvo pa ima zveneč naziv v angleščini: AETP (Animal Enterprise Transparency Project). Menda smo suveren narod s Trubarjevo in Dalmatinovo dediščino ter imamo SSKJ, za stroko in telebane pa še spletni slovar Fran.

V AETP pravijo, da uvajajo transparentnost v slovensko živinorejo in z njo povezano industrijo. V ta namen imamo v RS ustrezne inštitucije in pravni red, ki jasno pove, kaj se sme in česa ne. Namesto tovrstnega petelinjenja bi pričakoval transparentnost, in ne skrivaštvo. Se morda želijo primerjati z »žvižgači«? Zakon o zaščiti prijaviteljev pravi: »Prijavitelj ne nosi odgovornosti v zvezi s pridobitvijo ali dostopom do informacij, ki jih prijavi ali javno razkrije, če takšna pridobitev ali dostop ni samostojno kaznivo dejanje«. V zvezi s prepovedjo razkritja identitete prijavitelja in zaupnostjo pa: »Za dokumente in drugo gradivo v zvezi s prijavo se do konca postopka ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja.« Po tej logiki bi bilo razkritje spornih posnetkov lahko tudi sankcionirano, saj je bilo dano v javnost, preden se je postopek sploh začel.

Pa se dotaknimo še ozadja pobudnika tokratnega linča. Društvo AETP je konec leta 2023 štelo šest članov. Od drugih pravnih in fizičnih oseb je 2023 prejelo donacije v znesku 70.989,04 evra. Društvo ima dva transakcijska računa, in sicer pri Lon Kranj in pri Wise Europe S.A, Belgija. »Naš zagon in pameten pristop k zaščiti živali je prepoznalo društvo Otwarte Klatki in prispevalo zagonska sredstva. Ta so nam omogočila, da se nas je nekaj zaposlilo.« Tako piše na njihovi spletni strani. Otwarte Klatki iz Poljske ima spletno trgovino s tekstilnimi izdelki in je povezano s tekstilno industrijo na otoku Wight (UK), v Indiji in Evropi in po njihovem je posledično v tovarnah na otoku Wight, v Indiji in v Evropi okolje čisto, svetlo in pozitivno. O, ja, še posebej v Indiji, mar ne? O praksah tekstilne industrije, zlorabljanju delovne sile v Indiji in Bangladešu, kamor Indijci selijo proizvodnje, ter o okoljski spornosti vemo marsikaj …

Otwarte Klatki je del Open Cages iz Združenega kraljestva, ta pa je britanska podružnica Anima International. Open Cages deluje še na Danskem, Norveškem, v Franciji in Bolgariji. V vseh teh državah deluje tudi Anima International, ki skrbi predvsem za izobraževanje društev in posameznikov o osnovah zbiranja sredstev, o zagonu akcij in nastopih pred javnostjo. Anima International je del Open Wing Alliance in Fur Free Retailer (trgovec brez krzna). Član Open Wing Alliance je tudi slovenski AETP, ki je v letu 2024 od njih prejel dvoletna nepovratna sredstva za »delo na podjetniških odnosih, ki se bodo osredotočali na zagotavljanje zavez lokalnih supermarketov brez kletk«. In kdo je Fur Free Retailer? To je spletna platforma, »ki vam pomaga nakupovati pri podjetjih, ki so zajamčeno brez krzna«. To pa so najmočnejše svetovne modne in oblačilne blagovne znamke.

Ob vsem petelinjenju nevladnikov, ob morebitni njihovi dobronamernosti, naivnosti ali pa pretkanosti, ob njihovih vrednotah – še posebej pragmatičnosti – si ne morem kaj, da ne bi pomislil, da so kokoši dobičkonosen del tekstilne industrije, ki je za svoj dobiček pripravljena financirati tudi moralno sporna dejanja globalne verige organizacij s področja dobrobiti živali. Meje moralnosti ne določa pravni red, temveč kapital. In če zaključim v njihovem duhu: več kokošjih kadavrov – več linčev, več »kokodajsanja« – več prodanih »cunj«.