Društvo lastnikov gozdov Mislinjske doline je skupaj z Zvezo društev lastnikov gozdov Slovenije in sodelovanjem Zavoda za gozdove Slovenije začelo s pripravo na 16. dražbo najkakovostnejšega lesa. Vsi lastniki visokokakovostnih sortimentov lahko v teh dneh že pripravijo hlodovino, ki jo bodo začeli dovažati na mesto prireditve takoj po novem letu, in sicer od 3. do 19. januarja 2022.

Od 25. januarja do 4. februarja 2022 bo organiziran ogled gozdnih lesnih sortimentov za kupce, ki bodo nato lahko oddali svoje ponudbe. Temu bo 4. februarja ob 10. uri sledilo odpiranje prispelih ponudb. Kot vsako leto doslej bo tudi tokrat organiziran dan odprtih vrat z razglasitvijo rezultatov dražbe, in sicer 18. februarja. Kupci pa bodo nato lahko po plačilu kupnine gozdne lesne sortimente začeli odvažati. Organizatorji dražbe vabijo vse, ki želijo sodelovati pri takšnem načinu prodaje, da jih pravočasno pripeljejo na mesto dražbe. Za podrobnejše informacije je na voljo Jože Jeromel, Društvo lastnikov gozdov Mislinjske doline, tel. +386 41 321 099.

Naj vas ob tem spomnimo na letošnjo 15. licitacijo, na katero je 568 lastnikov pripeljalo 4066,78 kubičnih metrov lesa. Za 3711 hlodov 35 različnih drevesnih vrst v skupni izmeri 3937 kubičnih metrov pa se je potegovalo rekordno število kupcev.

20.263 evrov oz. 4275 evrov za kubični meter je plačal kupec najdražje prodanega hloda (gorski javor rebraš).

Najvišjo ceno za kubični meter je dosegel gorski javor, in sicer 11.575 evrov za kubični meter. Na licitaciji je bilo v ponudbi največ hrasta, ki je zadržal že nekaj let naraščajočo ceno. Graden je lani dosegel ceno od 272 do 1112 evrov/m3, dob pa od 431 do 1028 evrov/m3. Glede na povečano povpraševanje po hrastu na svetovnem in evropskem trgu se tokrat pričakujejo še višje cene. Zelo dobro se je prodala tudi smreka, in sicer po povprečni ceni 219 evrov/m3. Najdražji trije hlodi smreke so bili prodani celo po 911 evrov/m3. Hlodi izjemne kakovosti bi se morda po takšnih cenah prodali tudi tokrat. Je pa ob tem treba opozoriti, da se tako dobro prodajajo le hlodi furnirske kakovosti. Bukove hlodovine je bilo le za vzorec, dosegla pa je povprečno ceno 100 evrov/m3. Glede na povečano povpraševanje po bukvi v zadnjih nekaj mesecih je pričakovati, da se bo morda tudi bukev tokrat prodajala bolje kot na preteklih licitacijah. Kar nekaj let so organizatorji zaradi praktično skoraj iste cene, kot bi bila dosežena na kamionski cesti, lastnikom odsvetovali prodajo bukve na licitaciji.

Da bo hlod dobro prodan in da bo zanj oddanih čim več ponudb, pa je izjemnega pomena, da je pravilno skrojen, brez napak, ravno pričeljen in očiščen. Kupci namreč izbirajo tudi z očmi in ne le z metrom.

 KROJENJE GOZDNIH LESNIH SORTIMENTOV

Krojenje in klasifikacija gozdnih lesnih sortimentov (GLS) je eno najpomembnejših opravil. Pravilnost oz. nepravilnost krojenja ima neposreden finančni vpliv na prihodek iz gozda. O osnovah krojenja GLS govori tudi knjiga dr. Mirka Medveda z naslovom Varno delo pri sečnji, ki je v digitalni obliki dostopna na spletni strani Zavoda za gozdove Slovenije (http://www.zgs.si/fileadmin/zgs/main/img/PDF/zgibanke/Knjige/VarnoDeloSecnja.pdf).

Dr. Medved je dejal, da je krojenje prepoznavanje nepravilnosti, »napak« v deblu, merjenje dimenzij, določanje mest za prežagovanje kot tudi žaganje debel na sortimente (GLS) z namenom optimalnega izkoristka posekanih dreves. Pri krojenju se odločamo, na katerem mestu bomo prežagali deblo in katere sortimente bomo na ta način pridobili in s tem za posekan les dosegli boljši finančni izid. Z nepravilnim krojenjem lahko zelo veliko izgubimo.

Tisti, ki deblo kroji, mora najprej pregledati deblo glede napak. Posebno pozornost je treba posvetiti najvrednejšim sortimentom, ki so največkrat tudi najdebelejši in se nahajajo v spodnjem delu debla. Za razvrščanje gozdnih lesnih proizvodov v posamezne kakovostne razrede so najpomembnejši kriteriji: drevesna vrsta, dimenzije in »napake« v lesu. Na področju gozdnih lesnih sortimentov je bil doslej sprejet le en slovenski standard, in sicer SIST 1014 Gozdni lesni proizvodi – Hlodi iglavcev, ki pokriva vse drevesne vrste iglavcev. Na področju listavcev pa slovenskega standarda še nimamo.

 NAPAKE LESA

Dr. Medved osnovne napake lesa deli v tri skupine:

• napake v obliki: koničnost, zavitost, krivost, ovalnost, žlebatost;

• napake v strukturi: grče, reakcijski les, ekscentričnost srca, dvojno srce, notranje razpoke, kolesivost, neprava črnjava, nepravilna zgradba, smoline;

• napake zaradi zunanjih razpok, rjavost, piravost, trohnobe, rovi žuželk, mehanične poškodbe, tujki v lesu.

Najbolj pogoste napake v lesu predstavljajo grče. Za vrednotenje moramo pri iglavcih ločiti zrasle (od živih vej) in nezrasle grče (od suhih vej), pri listavcih pa zdrave grče (od živih vej) in slepice (od odpadlih vej). Nezrasle grče in slepice predstavljajo precej hujšo napako kot grče živih vej. Poleg tega moramo izmeriti oz. izračunati še velikost grč in ugotoviti število grč v najslabšem tekočem metru sortimenta. Boljši sortimenti dovoljujejo manjše grče in manjše povprečno število grč. Pri iglavcih obravnavamo venec grč, ki ni širši od 15 centimetrov, enako kot eno grčo. Ekscentričnost srca in dvojno srce sta napaki v jedru in ju izračunavamo glede na premer hloda in izražamo v odstotnih deležih. Kolesivost je razpoka, ki poteka radialno po letnici in je posledica razlik v hitrosti rasti in rastnih napetosti v deblu. Kolesivost je lahko delna ali popolna po celotni letnici v hlodu. Ostale razpoke so lahko zunanje ali notranje glede na položaj na sortimentu. Nastanejo predvsem zaradi rastnih napetosti v lesu, zaradi sušenja lesa ali zaradi udarcev. Lahko so enojne, križne ali zvezdaste čez vse čelo. Velikost razpok merimo samo z globino v sortimentu in jih primerjamo z njegovim premerom. Rjavost in modrina sta napaki, ki nastaneta zaradi vdora zraka v les in vpliva mikroorganizmov ter povzročata predvsem spremembo v barvi lesa. Piravost in trohnoba sta napaki, ki nastaneta zaradi delovanja gliv, ki povzročajo razkroj lesa. Merimo jih glede na premer napake na čelu ali globine v sortiment in izražamo v odstotnih deležih glede na premer. Mehanske poškodbe pa največkrat nastanejo pri spravilu lesa, pa tudi pri sečnji in prekladanju. Obravnavamo jih po enakih načelih kot žlebatost – največjo globino poškodbe izrazimo v odstotnih deležih od premera na mestu merjenja. Rovi žuželk so po navadi posledica nepravilno in predolgo skladiščenega lesa. Glede na to, da ne moremo meriti globine teh poškodb, ugotavljamo število luknjic na plašču sortimenta. Med napake lahko uvrščamo tudi razne druge poškodbe na lesu, kot so rovi zaradi mravelj, luknjičavost zaradi omele in rakaste tvorbe. Les lahko poškodujemo tudi pri operacijah pridobivanja lesa.