Krompir je eno najpomembnejših živil na svetu, več pridelamo le riža, pšenice in koruze. Izvira z območja Andov v Južni Ameriki. Po genetskih lastnostih so ugotovili, da je bil udomačen pred približno 7000 do 10.000 leti na jugu današnjega Peruja in skrajnem severovzhodu Bolivije. Tamkajšnji prebivalci so krompir častili kot božanstvo, saj so bila od krompirja odvisna njihova življenja. V času Inkov je bil krompir poglavitni vir prehrane. Sadile so ga izključno ženske pod vodstvom vladarjeve žene, medtem ko so ga začeli pobirati pod vodstvom inkovskega vladarja. Tako so simbolično počastili skrivnost rojevanja, pri čemer so imele ženske vlogo nosilke novega življenja, moški pa so brali sad.

V Evropo ga je prinesel Krištof Kolumb, pozneje pa tudi drugi raziskovalci, ki so raziskovali nova ozemlja. Zanimiva je tudi nekakšna »krompirjeva legenda«, ki izvira iz leta 1588. Takrat se je na Atlantiku zgodila huda nesreča, ko se je španska ladja, ki je prevažala orožje in hrano iz Južne Amerike, potopila. Orožje se je potopilo na dno morja, hrano pa je naplavilo na zahodnih irskih obalah. Obalni kmetje so poleg razbitin našli tudi krompir, ki so ga pozneje tudi posadili. Spoznali so, da je to izjemno živilo in se je hitro razširil po Evropi.

V naše kraje je prišel v 18. stoletju, v času avstrijske monarhije, ko je vladala cesarica Marija Terezija, ki je želela izboljšati prehrano prebivalstva. Kmetje so se pridelavi krompirja najprej upirali in pravijo, da so celo uničevali nasade. Od takrat baje prihaja tudi pomen besedne zveze »imeti krompir«, saj so avstrijski vojaki iz zavidanja vrednega položaja morali nasade krompirja varovati pred kmeti. Straženje krompirja je pomenilo imeti srečo, ker je krompir stražarje varoval pred nevarnejšimi opravili. Pozneje so kmetje krompir le sprejeli za svojega in tako je še danes, saj skoraj ni dneva, ko ne bi jedli krompirja, pripravljenega na tak ali drugačen način. In letos je pridelek krompirja odličen. Tako sta z njim zadovoljna tudi Marija in Angel Segulin iz Slop v Brkinih. Na kmetiji, ki je usmerjena v sadjarstvo, vsako leto posadijo za lastne potrebe tudi nekaj krompirja. Letos so posadili zgodnjo sorto bellarosa in srednje zgodnjo la strada, in prav ta ima zelo debele gomolje, najtežji je tehtal kar 1,28 kilograma.

Milena Štolfa