Pred dnevi je Kmetijska zadruga Medvode organizirala sestanek, ki so se ga udeležili državni sekretar dr. Darij Krajčič s predstavniki strokovnih služb Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), predstavniki Lovske družine Medvode, lokalnimi kmeti ter predstavniki občin Vodice in Medvode. Nenavadno za slovenske razmere, a v luči kmetov, prizadetih v letošnji suši in škodah po divjadi, vsekakor pohvale vredno, da je zadruga tak sestanek organizirala. To bi bila sicer naloga kmetijske zbornice.

Kot je v uvodu sestanka povedal predsednik KZ Medvode Janez Šušteršič, se je julija na zadrugo obrnila skupina kmetovalcev iz Polhograjskih dolomitov zaradi vse večjih škod po divjih prašičih in jelenjadi ter zaprosila za organizacijo sestanka z odgovornimi inštitucijami z območja, ki ga pokriva članstvo zadruge. »Prišlo je do kar precej burnega sestanka, na katerem se je izpostavilo predvsem vprašanje ocenjevanja škod in anomalij ob tem. Po tem dogodku pa se je zgodilo še nadaljevanje suše, ki je imela za posledico zmanjšanje krme za govedo, kot tudi škoda, ki jo že povzroča divjad na tem območju,« je dejal Šušteršič in nadaljeval: »Sklicali smo sestanek upravnega odbora (UO) zadruge in na njem sprejeli ustrezne sklepe. Pri poročanju medijev o suši v Sloveniji nas je zmotilo, da se kmetijski funkcionarji fotografirajo po koruznih poljih pretežno po Prekmurju. Ob tem smo se počutili zapostavljene, saj smo bili na Gorenjskem med najbolj prizadetimi po suši (tudi po podatkih ARSO z najnižjo gladino podtalnice v zgodovini), a nas dejansko ni prišel nihče pogledat. V tem času se nam je dramatično povečal odkup živine. Za nas, za zadrugo, bi bilo to sicer v ekonomskem smislu odlično, a v resnici to spremljamo z grenkim občutkom, ker ob tem razmišljamo, kakšne posledice bo to pustilo čez leto, dve in več v živinoreji naših kmetov. Še posebej zaradi izpada plemenskih živali. V zadrugi, ki predstavlja 250 kmetij na območju občin Medvode, Vodice in severnega dela MO Ljubljane, se čutimo odgovorne, da se zavzamemo za ureditev teh stvari, vsaj za sanacijo in izboljšanje kritične situacije. Zato smo tudi sprejeli sklep, s katerim smo pozvali Ministrstvo za obrambo (pristojno za sanacijo škode) in Ministrstvo za kmetijstvo, naj ukrepata. V sklepu smo tudi zapisali zahtevo, da si ministrica ali njen pooblaščenec v najkrajšem možnem času ogleda situacijo na našem območju in prizadetim razloži, kako, kdaj in v kakšni obliki bo Vlada RS reševala nastalo situacijo. V vednost smo poziv posredovali tudi Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije in Zadružni zvezi Slovenije. Kmetje so namreč morali sprejeti hitre odločitve, ki pa bodo imele dolgoročne posledice. Odgovora z Ministrstva za obrambo do sedaj še nismo prejeli. Kmetijsko ministrstvo pa nam je odgovorilo po enem mesecu.«

 KAJ LAHKO PRIČAKUJEJO KMETJE?

»Kmetijstvo ni čisto tržno gospodarstvo,« je še izpostavil Šušteršič in nadaljeval: »V nekem smislu smo kmetje v neki simbiozi z državo, z Evropsko unijo, in dejansko ukrepi države diktirajo tudi obnašanje kmetijske panoge. Pričakujemo odgovore, kako si država predstavlja sanacijo trenutnega stanja. Podpore se nam obetajo šele drugo leto. Precej je že zamujenega, saj se je z našega območja ogromno živine že odprodalo. Ta trend se sicer sedaj umirja, a s cmokom v grlu spremljamo podatke o odkupu živine, ki naj bi se ga kot predsednik zadruge veselil, pa me v bistvu žalosti in navdaja s tesnobo.«

Večina članov KZ Medvode se ukvarja z govedorejo. S pridelavo 12 milijonov litrov mleka in odkupom 4700 govedi letno sodijo med pomembnejše pridelovalce mleka in govedine.

V nadaljevanju je državni sekretar Krajčič predstavil področje odprave posledic naravnih nesreč v kmetijstvu, med katere spada tudi suša in je urejeno z Zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN). Izdelava končne ocene škode zaradi neugodnih vremenskih razmer (torej letošnje suše) in poteka popisa škode na terenu je v skladu z Uredbo o metodologiji za ocenjevanje škode v pristojnosti Uprave za zaščito in reševanje in je v zaključni fazi. MKGP po potrditvi Končne ocene škode s strani Vlade pripravi Program odprave posledic škode zaradi suše in ga predloži v potrditev Evropski komisiji za odpravo posledic naravnih nesreč in Vladi. Program je podlaga za izplačilo finančne pomoči najbolj prizadetim kmetijskim gospodarstvom, finančna sredstva pa so zagotovljena iz proračunske rezerve. Dr. Krajčič je prisotnim zagotovil, da bo ministrstvo skušalo oškodovanim kmetom takoj, ko bo to (zakonsko) možno, zagotoviti čim višjo odškodnino zaradi letošnje suše. Zagovarjali bomo čim višjo odškodnino, če bomo pri tem uspešni, pa ne znam povedati. Čas izplačila pa je vezan na podatke statističnega urada o cenah, ki jih pripravi s koncem leta – to je tudi ključni razlog, da se škode plačujejo šele v naslednjem letu.

V zvezi s škodami po divjadi pa je Krajčič povedal, da lahko ministrstvo, če divjad povzroča škodo v obdobju, ko se je ne sme loviti (lovopust), odpravi lovno dobo na to vrsto divjadi. Največ škode na travinju in kmetijskih pridelkih povzročijo divji prašiči, kjer je odvzem navzgor neomejen, kar pomeni, da jih lahko lovci odstrelijo v neomejenem številu. Prav tako so pri lovu na divje prašiče dovoljeni vsi pripomočki, ki omogočajo večjo uspešnost lova, npr. umetni viri svetlobe, nočna optika, blažilci poka ipd. Državni sekretar je pozval udeležence sestanka, da naj se, če je treba na določenih območjih spremeniti način upravljanja z divjadjo oz. povečati odvzem divjadi, vključijo v pripravo novih dvoletnih lovsko upravljavskih načrtov, ki jih bo Zavod za gozdove pričel pripravljati v začetku naslednjega leta.

 NA PAPIRJU JE VSE LEPO, V PRAKSI PA VSE DRUGAČE

Kot so izpostavili kmetje, so škode precej večje, kot so bile doslej ocenjene. Predvsem je problem ob manjši količini tudi slabša kakovost krme (20 do 30 %). Posledice zaradi slabše krme pa so že vidne na živini. Pri oceni škode bi morali upoštevati tudi škodo na jarinah, saj je bil ponekod pridelek celo do dve tretjini manjši. Kmetijstvo je po njihovem v krizi že nekaj let in zadnja škoda po suši je le vrh ledene gore. Kar pa se jelenjadi in divjih prašičev tiče, pa so ti še pred dobrima dvema desetletjema na tem območju veljali za nekakšno eksotiko. Sedaj pa v eni noči povaljajo dva hektarja koruze kot za šalo. Trenutno imajo rejci tudi težavo pri prodaji telet (črno-bele pasme), saj kupcev zanje zaradi pomanjkanja krme praktično ni. Na travnikih je bilo namreč prvega odkosa zaradi popašenosti po divjadi in suše le za tretjino običajnega.

Edina rešitev, ki jo vidijo kmetje, bi bila v namakanju. Po njihovem bi letos morda lahko pred sušo rešili vsaj koruzo. Kot je dejal eden izmed udeležencev: »Po vasi je že tretji ponudnik napeljeval internet, ko pa se pogovarjamo o namakanju, pa ni neke strategije. Ustrezna stroka bi morala pripraviti načrt, kako bi v Sloveniji namakali in kako bi zgradili ustrezno infrastrukturo – sedaj se namreč to dela predvsem stihijsko malo tu malo tam. Potrebujemo slovensko strategijo namakanja.« Za zaključek pa je še navrgel: »Ko bom prišel domov, bom moral nakrmit krave, vedel pa ne bom nič več, kot pred tem, ko sem prišel na ta sestanek.«