Dober kot kruh, biti že pri kruhu, služiti svoj kruh, rezati komu kruh, biti kruha lačen, biti ob kruhu in vodi, iti s trebuhom za kruhom, biti kruha pijan … in še bi lahko naštevali reke in misli o kruhu, brez katerega ni mogoče dostojno živeti.

Kruh kot osnovna dobrina ali dobrina izjemnega pomena je prav zato postal tudi element prispodob za opis človeškega življenja, ravnanja in značajev ljudi. Še ne davno tega je bil kruh mnogo bolj pomembna prehranska dobrina, kot je danes, ko spremembe v družbi povzročajo, da neka belega kruha pijana manjšina reže kruh vse več tistim, ki so le še ob kruhu in vodi. Pa to niso tisti, ki bi bili za rešetkami in ki so nekdaj ob kruhu in vodi otepali ričet. Režejo ga tistim, ki so danes sicer že pri kruhu, a ne v lastni »štalci«. In tistih nekaj, ki danes svetu režejo kruh in ki bi si zaslužili otepanje ričeta, je v vse večjem izobilju, so vse bolj objestni, vse bolj militantni …

Pa vendar je na svetu še izjemna večina ljudi dobrih kot kruh, ki se jim ni težko skloniti in pobrati drobtinico kruha ter jo poljubiti. Žal pa je vse več prav teh prisiljenih iti s trebuhom za kruhom. Med njimi so tudi tisti, ki so nekdaj sejali žito in enkrat na teden zakurili krušno peč … Zakaj?

V starem Rimu so takratni vladarji odvrnili pozornost plebejcev od družbenih problemov tako, da so jim dali »kruha in iger«. Danes plebejci dajemo kruh oblastnikom, pijanim belega kruha, ti pa nas tlačijo v svoje amfiteatre …

Belega kruha iz vaše peči in da se nihče ne bi »igral« z vami v letu 2025 vsem bralcem želimo iz uredništva Kmečkega glasa.

fotografija: Marinka Marinčič Jevnikar