Gornjesavski muzej Jesenice, Muzej Kranjska Gora, je v sodelovanju z Društvom oglarjev Slovenije in Zavodom za gozdove Slovenije v petek, 3. februarja 2023, v Liznjekovi domačiji odprl občasno razstavo Oglje je črno zlato. V preteklosti je Gornjesavsko dolino zaznamovalo železarstvo, ki je bilo nenasiten porabnik oglja. Kadilo se je iz nešteto kop, še danes pa jih prižigajo v Rutah in na Koroški Beli. Razstava Oglje je črno zlato prikazuje, kako nastane oglje, kako so oglarji živeli in kakšen pomen ima oglarjenje še danes za sodobno nego gozda. Nenazadnje sta iz teh krajev s svojim prizadevanjem oživljanja oglarstva v Register nesnovne dediščine od lani vpisana dva nosilca, Kulturno društvo Možnar Koroška Bela in Društvo oglarjev Rute. Na odprtju razstave, ki jo je pripravila kustosinja za etnologijo Gornjesavskega muzeja Jesenice Špela Smolej Milat, je bil predstavljen tudi film Nega gozda in oglarjenje. Direktor Zavoda za gozdove Slovenije Gregor Danev je spregovoril o samem gozdu in funkcijah oz. vlogah gozda ter o potrebi po več opravljenem delu ob negi gozda. Jože Prah, predsednik Društva oglarjev Slovenije, pa je spregovoril o oglarstvu v Sloveniji in povezavi z evropsko oglarsko zvezo, Unescom, delovanjem oglarjev v Sloveniji ter razložil potek dela pri kuhanju oglja v kopi. Več o nekdanjem življenju oglarjev pa je spregovorila Špela Smolej Milat. Liznjekova domačija je odprta od torka do nedelje med 9. in 16. uro. Ogled občasne razstave je brezplačen, 17. marca 2023 pa bo ob 17. uri muzejski večer posvečen mednarodnemu dnevu gozdov s sloganom Gozd in zdravje.
Liznjekova domačija je bila zgrajena v drugi polovici 17. stoletja. Njena prostorska zasnova je predstavljala eno najnaprednejših arhitektur pri nas; danes se nam kaže kot prototip pristne slovenske alpske hiše. K njej spada značilno veliko gospodarsko poslopje z letnico 1781. Hišo krasijo poslikave na fasadi (freska, šivani robovi in cofasti ornament), kamnit polkrožni portal in lesen gank (balkon). Z bogato opremo iz 19. stoletja (za Gornjesavsko dolino značilne poslikane skrinje, zidne omarice, ure, postelje, zibelke, posodje, orodje, oblačila) nudi avtentičen prikaz nekdanjega doma in življenja premožnejše kmečke družine. Na podstrešju je »na zolu« razstavljeno različno orodje, v enem od »štiblov« pa vse potrebno za opravljanje nekaterih domačih obrti. V gospodarskem poslopju je na seniku in podu za mlatenje žita zbirka kmečkih vozov, priprav in orodij.
Jože Prah