Od ustanovitve Vaškega etnološkega turističnega društva Veter na Bregu pri Ribnici leta 2006 je košnja trave z ročno koso vsakoletna dejavnost. 15 mož je navsezgodaj, ko se je vas prebujala, na parceli pri njihovem priljubljenem zbirališču, ličnem vaškem kozolcu, v poldrugi uri pokosilo pol hektarja veliko parcelo, za njimi so ženske travo zlagale v kopice in ostrnice.

»Vsako leto se nas zbere več. Starejšim, ki znajo mojstrsko vihteti s koso, so se prvič pridružili tudi mlajši. Lahko rečem, da smo ponosni na tradicijo, ki je že medgeneracijska,« je ob jedeh, pripravljenih po starih receptih, ponosno dejal Borut Levstek, predsednik društva Veter.

Bržani (domače ime za naselje) se že pripravljajo na Brški dan, to je 26. julija, ko goduje sveta Ana. »Košnje se udeležujem od začetka in je za naš kraj res lepa popestritev. Ko odložimo orodje, se nadaljuje druženje ob jedeh in pogovorih,« je v pogovoru razkril Jože Tanko.

Ko je padla polovica trave, so na robu ubrano završale pevke Vesele Ribničanke, članice tamkajšnjega Društva podeželskih žena. »Mednje smo prišle, da bi jih opogumile, da bo kosa lažje tekla,« se je smejalo njihovi predsednici Marinki Vesel. »Čas je za malico in osvežitev,« so bili poklicani moški v senco pod kozolcem. Ajdovi žganci, politi z mlekom, so najboljše okrepčilo za utrujene roke in prazne želodce, povrh so jim pevke postregle opečene kruhke, namočene v jajcih, in hruškovo vodo. Tako kot nekoč, da bi zdržali na soncu, saj so z delom začeli zarana.

Milan Glavonjić