Obdelava kmetijskih zemljišč v naravi poteka tako, da obdelovalci sami najprej poskrbijo za to, da obdelujejo kolikor le mogoče smiselno zaokrožene obdelovalne kose. K zaokroževanju so naravnani tudi predpisi, predvsem zakon o kmetijskih zemljiščih. Žal pa so te zaokrožitve v mnogih primerih le predmet ustnega dogovora, ki obdelovalcem ne dajejo dolgoročnega zagotovila za obdelavo. Uskladitev obdelave z lastništvom ali zakupom zemljišč je mnogokrat lažja tudi s predhodno komasacijo.

Sklad uresničuje svojo napoved o aktivnejši vlogi pri zemljiški politiki, kamor sodijo tudi komasacije. Na upravne enote vlaga zahtevke za uvedbo postopkov komasacij tam, kjer predhodno pridobi soglasje najmanj 66 % lastnikov zemljišč. S pobudami večinoma uspeva, so pa tudi primeri, kjer razmere za uvedbo še niso dozorele in velja počakati. V upravnem postopku, kar po sebi je komasacija, so pravice lastnikov varovane, a vseeno, prisila manjšinske večine nad ostalimi ni dobra popotnica za postopek nove zložbe zemljišč. Če je tako, se komasacija odloži in nadaljuje drugje. Pozitivni primeri bodo zagotovo najboljša vzpodbuda lastnikom, ki se o tem še odločajo. Da bi se komasacija uvedla in uspešno zaključila, je predpogoj, da njene koristi najprej prepoznajo lastniki sami in jo tudi predlagajo.

Je pa dobro vedeti, da je komasacijo vse težje izpeljati tudi zaradi drugih uporabnikov prostora, ki jim zaokroženi obdelovalni kosi ne ustrezajo, in ti imajo vedno večji tudi formalni vpliv na uvedbo in izvedbo komasacij. Naravovarstveni vidik je le eden od teh in brez kompromisov ne gre več.

Proračunska finančna podpora komasacijam v tem trenutku še obstaja, na dolgi rok pa je pod vprašajem. Komasacije trenutno financira tudi Sklad, tako da za ostale lastnike danes ta ne predstavlja prav nobenega stroška.

Do kdaj bo Sklad lahko financiral komasacije, ni moč napovedati tudi v luči tega, da jih do pred dveh let še ni financiral.

 NOVA KOMASACIJSKA OBMOČJA

Sklad želi hkrati s komasacijami razrešiti tudi vprašanje razdelitve solastnine. Zakonodaja tu dopušča različne razlage, dopolnitev le-te pa se odmika v nedoločeno prihodnost. Uspeh hkratne razrešitve solastnine je zato odvisen od udeležencev komasacije same in od samih upravnih enot. Poleg ustrezno pripravljene dokumentacije, ki jo financira Sklad in je podlaga za vložitev zahtevka za uvedbo komasacije, na čas uvedbe vpliva predvsem delo upravnih enot. Pri tem je pomemben način reševanja problema pokojnih komasacijskih udeležencev (sodišča – postavitev skrbnikov).

V letu 2020 je Sklad na pristojne upravne enote vložil dokumentacijo za štiri komasacijska območja: Svetinci – Grlinci, Biš – Trnovska vas, Lahovče in Bitnje. Za prvi dve navedeni območji sta bili še v istem letu izdani odločbi o uvedbi komasacijskega postopka, ki sta postali pravnomočni v začetku letošnjega leta. Za območje Lahovč je bila odločba o uvedbi komasacije izdana aprila letos. Na vseh treh območjih že poteka druga – geodetska faza komasacije, medtem ko odločba za komasacijsko območje Bitnje do danes še ni izdana.

V letu 2021 je Sklad vložil dokumentacijo za uvedbo sedmih komasacij na območjih Spodnja Polskava, Gorica – Podova – Spodnja Polskava, Strelišče, Slavina, Studenec – Hrašče, Ljutomer in Vipava. Odločbe so bile izdane za območja Gorica – Podova – Spodnja Polskava, Strelišče, Slavina in Studenec – Hrašče.

Na Skladu je v teku priprava dokumentacije še za osem območij: Jable, Kupšinci, Pokolaš – Šmarje, Nadvoz, Podvrh – Braslovče, Lijak, Zalog in Pekre, za katere bodo predlogi za uvedbo komasacijskega postopka vloženi še v letošnjem letu oz. v začetku leta 2022.

Lastniki in solastniki zemljišč z območij z večjimi površinami GERK-ov, pod katerimi ležijo po površini majhne in lastniško razdrobljene parcele, na katerih so obdelovalci sami prevzeli pobudo in v naravi obdelovanje že zaokrožili, se lahko s pobudo za komasacijo obrnejo na Sklad. Če bodo zraven tudi zemljišča v lasti RS, bo investitorstvo komasacije prevzel Sklad, sicer pa bo za komasacijo posredoval pri pristojni občini, ki je tudi lahko investitor.

OBVESTILO GLEDE ZAKUPNINE ZA LETO 2021

Sklad podatkov o stopnji poškodovanosti oz. prizadetosti trajnih nasadov po letošnji spomladanski pozebi s strani Uprave RS za zaščito in reševanje (aplikacija Ajda) še ni prejel. Doslej 1851 zadržanih računov za celotno zakupnino za leto 2021 bo Sklad sprostil in poslal zakupnikom. Zakupniki bodo morali račune v roku poravnati. Sklad bo znižanje zakupnine oz. delni odpis obračunal v enem mesecu po prejemu ocene škode in upravičencem poslal dobropise. Pri tem ni izključena možnost, da bo to šele v naslednjem letu.