Kočevje je bilo v listini oglejskega patriarha Ludovika della Torre s 1. maja 1363 prvič omenjeno z imenom Kočevje, in sicer v nemški obliki Gotsche. »Po turškem vpadu, v katerem je bilo naselje močno poškodovano, je cesar Friderik III. z ustanovno listino ukazal preselitev oziroma zgraditev nove utrjene naselbine na varnejšem desnem bregu Rinže. Naselje je 19. aprila 1471 dobilo mestne pravice, in sicer pravico do mestnega sveta in sodnika, štirih letnih in dveh cerkvenih sejmov, mestnega grba in pečata. Originalna listina iz leta 1471 je v velikem požaru leta 1596 žal zgorela, njeno besedilo pa je ob obnovitvi mestnih pravic zopet podal cesar Ferdinand II. v privilegijski knjigi mesta Kočevje z dne 27. junija 1642. Ta najstarejši ohranjeni ter hkrati edini originalni zapis o pravicah in svoboščinah mesta Kočevje hrani Pokrajinski muzej Kočevje. Mesto je imelo skozi stoletja zelo pomembno vlogo središča pokrajine in do danes ostaja edino mesto na območju občine Kočevje ter eno od 67 mest v Republiki Sloveniji«, je zapisala direktorica Pokrajinskega muzeja Kočevje Vesna Jerbič Perko.

Glede na bogato (daljno) preteklost je v mestu ob Rinži vse več namigov, da je napočil čas za opustitev praznovanja občinskega praznika v spomin na zasedanje Zbora odposlancev oktobra 1943 v Kočevju, in se, tako tudi vse sosednje občine, ozre pet stoletij nazaj. Po Jarmovem in Hufnaglovem letu, Letu vizij, Kozlerjevemu letu, 500 let kočevskega puntarstva, Letu vode in luči, Izziv patenta 1492–2017, Kočevska = ogrlica kultur ter Letu čebel in medu je bilo novo tematsko leto tokrat prvič razglašeno na prireditvi ob občinskem prazniku Občine Kočevje oktobra lani. Leto 2021 je ob visoki obletnici mestnih pravic Kočevja poimenovano Kočevje mesto 550. Znak kulturnega tematskega leta je oblikovala Alenka Šubic.

Milan Glavonjić