Kočevje
Po 50 letih je ponovno uveden redni potniški promet po tako imenovani Kočevski progi, tovorni pa poteka od aprila 2018. To je ogromen preboj za te kraje. Ne gre le za to, da se bodo ljudje varneje, hitreje in udobneje vozili v Ljubljano, saj je cesta za več kot dva tisoč dnevnih vozačev na meji varne, ampak se po tej progi vračajo bližje Ljubljani. Prenova kočevske železnice je sicer potekala od leta 2008. Prvih 26 kilometrov proge odseka Grosuplje–Ortnek so za potrebe tamkajšnjega skladišča blagovnih rezerv prenovili do leta 2011, leta 2013 je sledila nadgradnja devetkilometrskega odseka Ortnek–Ribnica, leta 2016 pa od Ribnice do Kočevja. V tretji gradbeni fazi so progo tehnično posodabljali z izgradnjo nivojskih prehodov (51 od 81 so jih ukinili, zavarovali so 30 križanj cest z železnico), namestitvijo zapornic in nakupom opreme. Celotna prenova proge je stala sto milijonov evrov. Sicer so progo za potrebe kočevskega rudnika rjavega premoga in prevoza lesa začeli graditi 22. maja 1892, prvi vlak pa je po njej peljal že 24. julija 1893. Redni promet je stekel naslednji dan po odprtju. Po »železni cesti« je bilo v najboljših časih na leto prepeljanih 170 tisoč ton premoga in 134 tisoč ton lesa. Vzporedno je potekal tudi potniški promet, a mu je po rekonstrukciji ceste Škofljica–Kočevje leta 1963 začelo jemati sapo, sedem let pozneje pa je bil dokončno ukinjen.
Milan Glavonjić