»Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) opozarja na slab položaj kmetijstva in od nove vlade pričakuje ustrezne ukrepe,« je povedal predsednik KGZS Roman Žveglič in dodal: »Kmetijstvo je tako kot gospodarstvo, glede na negotovo stanje, ki se po epidemiji zaradi vojne v Ukrajini samo še stopnjuje, pred velikim izzivom, kako nadaljevati dejavnost. Vhodni stroški so se v zadnjem času močno povečali. Med drugim so se gnojila v letu dni podražila za 250 %, energenti in maziva pa za četrtino. V povprečju so bili vhodni stroški višji za 20,1 %.«

Na KGZS z zaskrbljenostjo spremljajo predvsem razmere na trgu naftnih derivatov, zato pozivajo vlado, da ponovno uvede ustrezne ukrepe za znižanje cen pogonskih goriv. Gorivo je namreč nujno za pridelavo hrane, ki je strateška dobrina. Sedanji dvig cen je za kmete, ki v tem času opravljajo pomladanska opravila, zaskrbljujoč, saj kmečka delo ne more čakati. »Ne želimo priti v položaj, ko bomo morali izbirati, katera opravila izvesti zaradi vse večjih stroškov, med katerimi je pomemben strošek prav gorivo,« je opozoril Žveglič.

Visoka stopnja inflacije postaja resna težava tudi v kmetijski proizvodnji. K letni inflaciji so največ prispevale višje cene naftnih derivatov (tekoča goriva so se podražila za 35,9 % ter goriva in maziva za osebna vozila za 29,6 %). In čeprav so bile cene kmetijskih pridelkov pri pridelovalcih v februarju 2022 povprečno za 19,2 % višje kot pred enim letom, pa ta rast še vedno zaostaja za dvigom cen vhodnih stroškov v enakem obdobju. Te so bile v februarju 2022 povprečno za 20,1 % višje kot pred letom dni.

Primerjava indeksov rasti odkupnih cen in vhodnih stroškov v kmetijski pridelavi kaže, da se razmere v kmetijstvu še naprej slabšajo v breme kmetov. Kot je izpostavi Žveglič, so tudi razmerja med dvigom cen kmetijskih pridelkov pri kmetih in dvigom cen na prodajnih policah nerazumljivo velika.  

Če kmet nekaj podraži za 1 cent, to isto trgovina podraži za 5 centov.

Takšno je povprečno razmerje pri dvigovanju cen, kar je nedopustno in bo potrebno urediti. Slovenski kmetje oziroma 5.000 kmetij, ki oddajajo mleko, izgubijo okrog 20 milijonov evrov letno. To je razlika med povprečno evropsko odkupno ceno in odkupno ceno mleka v Sloveniji.

KGZS vladi poleg regulacije cen goriv predlaga, da bi bili energenti za uporabo v kmetijski mehanizaciji oproščeni trošarine. Hkrati pričakujejo, da bo vlada v prehranski verigi od njive do vilic zaščitila kmete, ki so v tej verigi najšibkejši člen.

Prav tako na KGZS ob izzivih Skupne kmetijske politike za naslednje programske obdobje in razmerah pri pridelavi hrane pričakujejo, da bodo odgovorna mesta v vladi in drugih pomembnih državnih ustanovah prevzeli ljudje, ki bodo prepoznali in cenili pomen kmetijstva. Da bodo ljudje, ki bodo krojili usodo slovenskega kmetijstva, pripravljeni sodelovati z nevladnimi organizacijami in bodo pri iskanju pravih rešitev prisluhnili ter upoštevali različna strokovna mnenja.

»Od nove vlade in novega kmetijskega ministra ali ministrice si želimo, da bo znal/a poslušati, da bo kooperativen/a, da bo politično močna oseba, ki bo razmere in zahteve kmetijstva znal/a prenesti tudi v dejanja vlade. Če bi rekli po domače – da bo beseda meso postala. Pomoč države vsekakor pričakujemo tudi v naprej. Nenazadnje jo bomo zahtevali,« je še povedal Žveglič.