Težji obdelovalni pogoji, t. i. OMD (območja z omejenimi dejavniki za pridelavo), so v Sloveniji na približno 80 % vseh obdelovalnih površin, a med njimi zaradi izjemno razgibanega reliefa obstajajo ogromne razlike že pri sami pridelavi in spravilu krme. Zaradi velike lastniške razdrobljenosti imajo slovenski kmetje manjše kmetije, zaradi majhnosti in težkih obdelovalnih pogojev pa mnogi kmetje poleg kmetije hodijo tudi v službo.

TUDI DO POLOVICE MANJ PODPOR

Negativni dejavniki preživetja in ohranjanja hribovskih kmetij se pojavljajo tudi zaradi kmetijske politike. Janez Beja, predsednik Sveta za OMD območja, je povedal: »Vsi kmetje na OMD območjih smo v letih 2007 do 2020 izgubili znatna subvencijska sredstva, zadnji Program razvoja podeželja od 2014 do 2020 pa nam je vzel največji kos kruha. To v povprečju pomeni za več 30 % subvencij manj, so pa tudi primeri, ko gre za polovico manj sredstev kot v prejšnjih PRP-jih. V PRP 2007–2013 smo imeli ukrep KOP: za strme travnike z nagibom 35 do 50 % je bilo plačilo 90,20 €/ha, za strme travnike z nagibom nad 50 % pa 142,27 €/ha. V ukrep se je lahko vključil cel ali del GERK-a, ki je izpolnjeval pogoj nagiba. V PRP 2014–2020 imamo operacijo KOPOP, in sicer za ohranjanje habitatov strmih travnikov z nagibom nad 50 %. Plačilo je 217,50 €/ha, v ukrep se je lahko vključil cel ali del GERK-a, ki je izpolnjeval pogoj nagiba. Od leta 2017 imamo dodatno plačilo v okviru neposrednih plačil za območja z naravnimi omejitvami (PONO), in sicer za nagib 35 do 50 % je plačilo 50 €/ha ter za nagib nad 50 % plačilo 100 €/ha. V ukrep se je lahko vključil le cel GERK, ki je izpolnjeval pogoj povprečnega nagiba. V prihodnje pa dosedanje plačilo PONO v okviru neposrednih plačil ne bo več možno, pač pa le plačila v okviru KOPOP, a še to bo moralo biti izredno dobro utemeljeno. V tem programskem obdobju so v KOPOP vključeni predvsem kmetje na ravninskem delu (habitati ptičev, metuljev …).«

MANJŠI DONOSI IN VIŠJI STROŠKI

Kmetije na območjih z omejenimi dejavniki za pridelavo, kjer prevladujejo hriboviti in strmi tereni, pogosto težko dostopni in oddaljeni od večjih mestih središč, imajo veliko ročnega dela zaradi strmin, travniki so manj donosni, manjši pridelek pa povzroča kopica divjadi, ki se pase. Zaradi težkih obdelovalnih pogojev se namreč v večini primerov površin ne da obdelati strojno, s traktorji. Čas spravila po hektarju ali toni sena se v primerjavi z ravninskim svetom podaljša za desetkrat ali še več. Na manjših strminah je spravilo sena še mogoče s prilagojeno hribovsko mehanizacijo, a to že pri nakupu stroja pomeni za 50 ali več odstotkov višjo ceno. Da ne omenjamo gorskega traktorja, ki je dva- do trikrat dražji od ostalih. Ker si le redki lahko privoščijo tako drage stroje, delajo z neprilagojenimi stroji za strmine ali pa krmo spravljajo ročno. Ob vsem tem na poteh, ki vodijo okoli hribov, klancev, porabijo veliko več goriva, kot bi ga na ravnini pri obdelavi hektarja površine ali pri spravilu tone sena.

Ob zmanjševanju podpor in ob težkih naravnih pogojih se hribovski kmetje srečujejo še z davčnimi bremeni. Najprej velja omeniti znatno povišanje katastrskega dohodka, ki se bo z letom 2021 še povečal. Zaradi manjše proizvodnje hribovski kmetje tudi zelo težko pridobijo nepovratna sredstva za kmetijske stroje, izgradnjo hleva, investicije v dopolnilne dejavnosti. Problem je, da večina hribovskih kmetov ni invalidsko in pokojninsko zavarovanih iz naslova kmetijske dejavnosti, saj pogosto poleg dela na kmetijah hodijo v službe. Številni zaradi tega ostanejo tudi brez otroških dodatkov in ostalih socialnih transferjev. Opozoriti velja tudi na višje stroške, ki so povezani s prevozi v odročne hribovske kraje, ceno pogonskega goriva in vzdrževanja infrastrukture na kmetijah v OMD območjih. Ocenjuje se, da so stroški hribovski kmetij vsaj 30 odstotkov višji.

KAKO OHRANITI MLADE NA TEH OBMOČJIH

Problem postaja vse večje izseljevanje mladih, ki na teh kmetijah ne vidijo svoje prihodnosti, saj se ekonomska upravičenja teh kmetij pogosto ne izidejo. Kako jih zadržati na kmetijah v OMD območjih, je resen izziv za prihodnjo skupno kmetijsko politiko.

V prihodnje naj bi se spremenilo tudi točkovanje kmetijskih gospodarstev v območjih z omejenimi dejavniki za pridelavo, kar so obravnavali člani sveta OMD na zadnji seji. Do sedaj se je uporabila kombinacija t. i. »Robičevega« sistema in dodatnega točkovanja, sedaj pa pobudnika Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Kmetijski inštitut Slovenije predlagata, da bi se uporabilo zgolj točkovanje. Pobudniki menijo, da bo ocenjevanje položaja kmetij in kmetijskih zemljišč bolj korektno in s tem bolj točna porazdelitev sredstev.

Svet za OMD območja se je seznanil tudi s pričakovanji Komisije EU, da se nova skupna kmetijska politika ne bo mogla začeti v letu 2021, kot je to bilo v načrtu, temveč se bo njeno izvajanje zamaknilo za vsaj eno leto. Zato Komisija že pripravlja Uredbo za prehodno obdobje, ki bo urejala ukrepe in njihovo financiranje za obdobje po izteku trenutnega programskega obdobja in dokler se novo programsko obdobje ne bo začelo.