Tradicionalno ima vsaka slovenska kmetija v povprečju nekaj več površin gozdov kot obdelovalne zemlje. Gozd je namreč vsakemu gospodarju kmetije pomenil banko za hude čase, v hribovskem in gorskem svetu pa pravzaprav osnovni zaslužek. A v času, ko je luč sveta ugledala nova evropska strategija za gozdove in ko teče v Sloveniji razprava o strateškem načrtu SKP 2023–2027, ne teče pa priprava novega dokumenta Les je lep (pripravljen bi moral biti do konca letošnjega leta), pa kot da gozdov in gozdarstva nimamo. Kmetijo obravnavamo, kot da bi bila brez gozda, na veliko pa se hvalisamo s tretjo najbolj gozdnato državo v EU.

Največji izzivi, ki so pred slovenskim gozdarjenjem in lastniki gozdov, so zagotovo: pomanjkanje gozdnih lesnih sortimentov v Sloveniji, Evropi in svetu, omejevanje sečnje (nova strategija EU za gozdove), zagotavljanje ustrezne nege gozda, upravljanje z divjadjo in zverjadjo … Ob prehodu na zeleno gospodarstvo bo krvavo primanjkovalo energije iz obnovljivih virov. Ti pa se praktično nahajajo predvsem v kmetijstvu in gozdarstvu. Treba bo spremeniti miselnost, da se nič ne splača. Ne splača se spravljati sečnih ostankov iz gozda (Avstrijcem se to splača), ne splača se opravljati nege gozda, ne pogozdovati, ne sekati …

Izgleda, da se tudi stanovskim kmečkim organizacijam ne splača podati ustreznih pripomb na strateški načrt, ki bi obravnavale gozd kot del kmetije.

Edini omembe vreden predlog je bil, da bi se prihodek iz gozdarstva upošteval v standardnem dohodku iz kmetijske dejavnosti. O tem, kako do tega dohodka priti in kakšne podpore so potrebne, da bo sploh mogoč, pa ni ne duha ne sluha.

Pa bi veljalo izpostaviti interventni ukrep nege za vse gozdove (doslej izvršena komaj 32-odstotno) ter ukrep vzdrževanja in gradnje gozdne oz. podeželske infrastrukture (ceste in vlake). Podobno kot za komasacije kmetijskih zemljišč bi bilo smiselno urediti razdrobljenost gozdne posesti. O drevesničarstvu, še posebej tudi za državo zavezujočih pogodbah za dobavo sadik, ni nikjer nič. Pa bosta umetna obnova in pogozdovanje vse bolj pereča problema. Pri operaciji naložbe v predindustrijsko predelavo lesa iz PRP bi bilo omejitev do 10.000 m3 treba dvigniti in dodati nove vsebine, npr. brusilne stroje za tračne žage, ne pa pospeševati nabavo strojev za izdelavo sekancev. Teh imamo že toliko, da bi zmleli celoten letni posek, podobno je s cepilniki, mnogo harvesterjev trenutno stoji brez dela, potrebovali bi gozdarske žičnice …

Edine oprijemljive in konkretne pripombe so bile podane s strani Slovenskega lesnega združenja Sloles in od Zveze lastnikov gozdov Slovenije (ZLGS), ki pa predstavlja le dober odstotek vseh lastnikov gozdov.

ZLGS predlaga, da se v Strateškem načrtu SKP zagotovi za gozdarstvo procentualno enako višino sredstev kot v prejšnjem obdobju (glede na celotno višino ovojnice SKP). Nikakor ne pristajajo na bistveno znižanje sredstev. Predlagali so tudi nov ukrep pomoči zaradi popašenosti in objedenosti na kmetijskih in gozdnih površinah.

Gozdarstvo predstavlja okrog 50 % bruto dodane vrednosti glede na BDP kmetijstva, v SKP pa je predvideno za gozdarstvo le 2,5 % sredstev.

Ob tem, da smo že pri pripravi osnovnih nacionalnih dokumentov tako mačehovski do gozdarstva, pa obstaja bojazen, da se o izvajanju nove evropske strategije o gozdovih na za nas primeren in sprejemljiv način niti pogajali ne bomo. »Če se bomo strategije lotili s pravega konca in znali Evropi povedati, zakaj bomo to počeli po naših željah in potrebah, nam bo lahko v korist in ne v breme. Vse bo odvisno od tega, koliko poguma in denarja bosta imeli naša država in njena birokracija,« je o tem dejal predstavnik slovenske lesne industrije. Glede na to da naša birokracija ob potrebah kmetijstva in gozdarstva raje hitro poišče ovire, kot da bi iskala rešitve, je malo verjetno, da bi nova evropska strategija za gozdove našim lastnikom prinesla nove prilike. Prej še večje breme.

Birokracijo lahko ukroti le politika. Politiko pa so v pravo ravnanje dolžne prepričati kmetijsko gozdarske organizacije, sicer naj besedo gozdarske iz svojega naziva izpustijo.

NOVO UGODNO NOVO UGODNO NOVO 

S kilkom na pasico prelistajte in še danes naročite knjigo NAŠ GOZD Skrbno gospodarjenje in nega.