V začetku avgusta leta 2023 smo v Kmečkem glasu, v tiskani in spletni izdaji, objavili članek z naslovom »Napad na zbornično organiziranost – napad na demokracijo«.

In z objavo svežnja 6 predlogov sprememb šestih zakonov in treh uredb s področja kmetijstva in gozdarstva, brez sodelovanja stanovskih organizacij ob pripravi se je ta napad očitno začel. Kot ob tem ugotavlja dolgoletna novinarka s področja kmetijstva in gozdarstva ljubljanskega Dnevnika Tatjana Pihlar s tem »Svoboda vrača udarec SDS zaradi prevzema kmetijske zbornice«, kakor je dala tudi naslov danes objavljenemu prispevku na to temo in v njem zapiše: »Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije bo letos praznovala 25. in morda tudi zadnji rojstni dan. Potem ko je to največjo nevladno organizacijo kmetov z več kot 110.000 obveznimi člani lansko jesen politično prevzela Janševa SDS, ji Golobova Svoboda vrača udarec. Odvzela ji bo namreč kmetijsko svetovalno službo in s tem velik del zaposlenih, proračunskega denarja, premoženja … To najverjetneje pomeni konec zbornice.«

Ko smo v Sloveniji ustanavljali KGZS, smo se zgledovali po avstrijski kmetijsko-gozdarski zbornici (Landwirtschaftskammer Österreich), ki združuje devet deželnih kmetijsko-gozdarskih zbornic, med njimi je tudi Koroška kmetijsko-gozdarska zbornica (Landwirtschaftskammer Kärnten) s sedežem v Celovcu. Članstvo v zbornicah imajo obvezno. In ker je avstrijska zbornična organiziranost primerljiva z našo, smo se o tem leta 2023 pogovorili s Hanzijem Miklom, kmetom iz Ločila (avstrijsko Hart) v občini Podklošter in direktorjem Koroške kmetijske gozdarske zbornice. Leta 1998 je prevzel domačo kmetijo, na dunajski agrarni univerzi pa je doštudiral agrarno ekonomijo.

Pa si prikličimo v spomin, kaj nam je o kmetijskem svetovanju takrat dejal in svetoval Hanzi Mikl:

»Znotraj kmetijskih zbornic imamo kmetijsko svetovalno službo, ki jo delno sofinancira tudi država. Poznam težnjo vašega ministrstva, da bi svetovalna služba prešla iz zbornice na ministrstvo. Naša svetovalna služba je od nekdaj v okviru naše zbornice in to podpira tudi naše ministrstvo. Svetovanje mora biti v okviru zbornice, saj je to stvar zaupanja. Kmet ne bo zaupal nekemu svetovalcu od ministrstva, ki naj bi dejansko izvajal naloge ministrstva. Če se recimo ministrstvo odloči neke površine 100-odstotno zaščititi, bo svetovalec to prenesel na kmeta. V tem primeru bi bil to svetovalec neke druge organizacije, ne kmetijske, z nekimi drugimi cilji, ne cilji lastne zbornice. Svetovalna služba v okviru ministrstva je po mojem velika napaka. Morda bi bilo svetovalcem prav, saj bi bili državni uslužbenci? Jaz bi vsekakor bolj zaupal svetovalcu moje organizacije kot svetovalcu z ministrstva. Zelo pomembno je tudi izobraževanje kmetov v gospodarskem in tehnološkem smislu, tudi kako bolj sonaravno, ekološko kmetovati. A biti mora ekonomsko upravičeno, da trg to potrebuje in je pripravljen plačati. Dežela in država zato skupaj sofinancirata našo svetovalno službo, delno tudi z evropskimi sredstvi. Vendar dežela ali država nikoli ne gresta v detajle, kaj bi nam svetovalna služba morala svetovati. Vsebina svetovanja je stvar zbornice in kmetov. Četudi dežela delno ali celo v celoti plača svetovalca, je ta naš, in kaj bo svetoval, odločamo kmetje prek strokovnih odborov zbornice. Kmet namreč mora preživeti in ne le zgolj proizvajati poceni in zdravo hrano.«

Takrat smo se pogovorili tudi z vodjo oddelka za kmetijsko politiko, inovacije in mednarodno sodelovanje pri Hrvaški kmetijski zbornici (Hrvatska poljoprivredna komora – ustanovljena leta 2018) Tajano Radić, ki nam je dejala: »Tudi na Hrvaškem imamo obvezno članstvo v zbornici, žal pa v okviru zbornice nimamo svetovalne službe, saj je pod okriljem ministrstva za kmetijstvo, kar je za nas velika škoda. Ker smo tako rekoč brez svetovalne službe, na zbornici vlagamo velike napore v to, da bi prešla pod okrilje zbornice, kot je to urejeno v Sloveniji, Avstriji in na Madžarskem. Avstrijski model zborničnega organiziranja je gotovo najboljši v evropskem prostoru. Ker je v okviru proračunov kmetijstvu namenjenih ogromno nacionalnih in evropskih sredstev, boste brez močne zbornice in brez svetovalne službe kmetijstvo pripeljali v veliko krizo. Lahko namreč pride do hudih manipulacij posameznikov, kot se to dogaja pri nas.«

Za konec tega mojega zapisa bi zapisal geslo evropskih in naših kmetov ob zadnjih večjih vseevropskih kmečkih protestih: »Nič o kmetu brez kmeta«.

Naša politika je to geslo gladko malo preslišala, kot je preslišala še cel kup takratnih zahtev kmetov. Ob tem se mi v spomin prikličejo nedavne besede pisatelja, pesnika, in dramatika Ferija Lainščka ko slovenske politike ob vsakokratnih volitvah primerja z ocvirki, ki priplavajo na površje masti. Žal volivci potem ugotavljamo, da je bila mast žarka, ali žaltava po domače. Kako takšni masti pravijo v Ferijevem rodnem Goričkem, mi ni jasno, kot mi ni jasno zakaj iz vrst stanovskih kmetijskih organizacij od zadnjih protestov naprej ni priplaval na površje ‘noben ocvirk’

Za osvežitev spomina pa še spletna povezava do članka iz leta 2023