Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić je na Brdu pri Kranju na posvetu Krepitev odpornosti Republike Slovenije poudarila, da so kmetijska zemljišča ključna infrastruktura, še posebej v izrednih razmerah. Trajna zaščita kmetijskih zemljišč je zato nujna.

Zagotavljanje prehranske varnosti v izrednih razmerah je velik izziv, zato je nujno narediti vse za odpornost agroživilskega sektorja. Ob zaprtju meja bi za ustrezno samooskrbo potrebovali okoli milijon hektarjev kmetijskih zemljišč, da bi lahko nahranili prebivalstvo, trenutno pa imamo v Sloveniji pol milijona hektarjev kmetijskih zemljišč. Čeprav so kmetijska zemljišča v Sloveniji izrazito omejena, so že desetletja predmet pozidave, izgubljamo pa jih tudi zaradi zaraščanja.

Kmetijska zemljišča je nujno potrebno zaščititi kot ključno infrastrukturo, saj so ključna za pridelavo vir hrane in samooskrbo, zlasti v izrednih razmerah. Nujna je trajna zaščita najboljših kmetijskih zemljišč, še posebej tistih v lasti države. Cilj Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je dolgoročno trajno zaščititi 300.000 ha kmetijskih zemljišč, ob tem pa čim manj omejiti lokalni in državni razvoj.

Mateja Čalušić, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je izpostavila, da so kmetijska zemljišča tovarna hrane, skozi katero ne speljemo ceste. Dejala je, da je odgovornost ministrstva  omejiti pozidavo ali opuščanje kmetijskih zemljišč, hkrati pa povečati njihovo produktivnost na trajnosten način, ki ohranja ravnovesje: »Ko se pogovarjamo o prehranski varnosti, gre za celotno infrastrukturo, ki zagotovi dovolj hrane. Govorimo o namakanih sistemih, rastlinjakih, ohranjanju kakovosti tal. Vedeti moramo, kako bomo zagotovili, da bo naša tovarna hrane delovala tako v mirnih kot v kriznih časih.«

Prav tako je treba povečati produktivnost zemljišč na način, ki ne poslabšuje stanja v okolju, zato je ključno vlagati v znanje in tehnološki napredek.