Komisija Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (Komisija) je podala mnenje k poročilu o stanju kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva v letu 2021, ki ga je predložila Vlada. Na sejo Komisije so bili povabljeni tudi predstavniki Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, a se je niso udeležili.

Iz poročila je razvidno, da se nadaljuje trend zmanjševanja števila kmetijskih gospodarstev, hkrati pa se izboljšuje velikostna struktura kmetijskih gospodarstev zaradi ekonomičnosti pridelave in tudi demografskih trendov v luči nadaljevanja množičnega bega mladih s podeželja. Zato je v novem Strateškem načrtu SKP 2023–2027 okrepljena nota mladih, in sicer s ciljem privabljanja mladih kmetov in spodbujanja razvoja podjetij na podeželskih območjih. Katastrofalni podatki se odražajo tudi v vedno večjem opuščanju kmetovanja, zato bi treba večjo pozornost nameniti srednjim in majhnim kmetijam, saj prav te zagotavljajo ohranjanje in razvoj slovenskega podeželja.

 NAJSLABŠI EKONOMSKI REZULTATI DO ZDAJ

Leto 2021 je bilo na splošno neugodno za kmetijsko pridelavo. Kmetijska proizvodnja se je zmanjšala kar za 12 %, stopnje samooskrbe so se znižale pri žitu, krompirju, zelenjavi, sadju in medu, nekoliko pa zvišale pri mesu, mleku in jajcih. Iz navedenega sledi, da je stanje slovenskega kmetijstva zaskrbljujoče in alarmantno, saj gre za najslabši ekonomski rezultat do zdaj, pri čemer so tudi podatki za letošnje leto skrb zbujajoči. Težave na področju kmetijstva so se pojavile že pred začetkom vojne v Ukrajini, predvsem s povišanjem cen inputov in 4,9-odstotno inflacijo. Lani so se cene kmetijskih proizvodov na agregatni ravni sicer občutno povišale, vendar so bila cenovno-stroškovna razmerja neugodna. Tako se je prihodkovno-stroškovno razmerje poslabšalo že drugo leto zapored.

 Neto dodana vrednost slovenskega kmetijstva se je realno zmanjšala za 37 %, faktorski dohodek pa za okoli petino. Tako je faktorski dohodek znašal 6100 evrov na polnovredno delovno moč.

IZ NASLOVA EPIDEMIJE SKROMNA SREDSTVA ZA KMETIJSTVA

Proračunska izplačila, namenjena kmetijstvu, so se v letu 2021 zvišala za 3 %, predvsem iz naslova različnih odškodnin in drugih izrednih izplačil, kar se odraža v zmanjšanju deleža (65 %) sofinanciranja kmetijstva s strani EU. Epidemija ni imela vplivov na blagovno menjavo agroživilskih proizvodov, saj se je ta opazno povečala. Slovenija ostaja neto uvoznica pri večini agroživilskih proizvodov.

Komisija izpostavlja, naj se jasno opredeli, koliko denarja iz naslova epidemije je bilo namenjenega za gospodarstvo in koliko neposredno za kmetijstvo. Razkorak je namreč prevelik in neutemeljen glede na dejstvo, da je kmetijstvo od vseh gospodarskih panog najbolj obubožano. Kot primer se navaja načrt za okrevanje in odpornost, kjer so bila skromna sredstva (in nesorazmerna glede na ostalo gospodarstvo), dodeljena kmetijstvu, namenjena predvsem za birokratizacijo. Zdi se, da ukrepi, ki blažijo energetsko in prehransko draginjo, ne naslavljajo potrebe po zagotovitvi samooskrbe in s tem prehranske varnosti.

 PREHRANSKA VARNOST JE V DOMENI DRŽAVE IN NE KMETA

Komisija izpostavlja, da Strateški načrt SKP 2023–2027 ni dober, saj država s sprejetimi ukrepi ne spodbuja pridelave in predelave hrane, ampak zgolj košnjo in mulčenje. Preveč ukrepov se namenja za okoljevarstveno področje kljub evidentni potrebi po spodbujanju pridelave hrane in doseganju samooskrbe. A zagotavljanje prehranske varnosti je v domeni države in ne kmeta.

Država mora kmetu z ustreznimi ukrepi omogočiti, da bo kmetoval in prideloval hrano, ki bo zagotavljala prehransko varnost. Komisija izpostavlja naravne danosti Slovenije, ki bi jih treba že z vidika energetske neodvisnosti bolje izkoristiti, npr. z uporabo geotermalne energij v kmetijstvu bi lahko prispevali k večji samooskrbi z zelenjavo.

 NEVLADNE KMETIJSKE ORGANIZACIJE NAJ UČINKOVITO ZASTOPAJO KMETE

V razpravi so bile izpostavljene tudi druge težave v kmetijstvu, kot so pozidava kmetijskih zemljišč in neustrezni oz. nezadostni ukrepi za odpravo prevelike zaraščenosti kmetijskih površin.

V slovenskih gozdovih je bilo v letu 2021 posekanih 4,1 milijona m3 lesa, kar je 3 % manj kot leto poprej. Posek je obsegal le 57 % možnega poseka po gozdnogospodarskih načrtih. Ob vsem tem se kmetje soočajo z nepotrebnimi administrativnimi ovirami pri odpravi zaraščenosti kmetijskih zemljišč.

V slovenskem kmetijstvu je treba narediti razvojni preobrat in pri iskanju rešitev vključiti vse – od kmetov do nevladnih kmetijskih organizacij (Kmetijska zbornica Slovenije, Zadružna zveza Slovenije), ki lahko s svojim delovanjem, strokovnostjo ter ustreznim združevanjem in zastopanjem kmetov na trgu (po zgledu francoskega Leclerca) spodbudijo obstoj in razvoj kmetijstva. Nujno je, da nevladne kmetijske organizacije učinkovito zastopajo kmete in z državnimi organi sooblikujejo ustrezne rešitve. Ob tem je država dolžna nuditi ustrezne okvirje (brez odvečne birokratizacije) za kmetovanje in pridelovanje hrane. Poskrbeti je treba za pravična razmerja znotraj agroživilske verige, tudi z večjim nadzorom.

 Dejstvo je, da je kmet v verigi preskrbe s hrano še vedno najšibkejši člen, ob tem pa dodana vrednost zaposlenega v trgovini raste.

Treba je ustrezno predstaviti pomen kmetijstva tudi širši javnosti in spodbujati mlade k večjem vpisu v kmetijske šole (vpis strmo pada, kar je komisija v preteklosti večkrat izpostavila).

 POZIV ODGOVORNIM

Komisija poziva Vlado in kmetijsko ministrstvo, da glede na zaskrbljujoče podatke iz poročila ustrezno ukrepa in s tem zagotovi obstoj slovenskega kmetijstva in zadostno samooskrbo. Podatki kažejo, da gremo v napačno smer in da mora vsaka država, tudi Slovenija, najprej poskrbeti za samooskrbo in prehransko varnost, kar je še posebej pomembno v današnjih razmerah, ko postaja hrana čedalje večja strateška dobrina.

 Primer zglednega kmetijstva je Švica, kjer država namenja kmetijstvu bistveno večji del državnega proračuna kot Slovenija.

Komisija poziva Vlado, da pripravi ustrezen načrt s prioritetnimi ukrepi za izboljšanje stanja ter za izvedbo zagotovi zadostna finančna sredstva. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pozvala k vzpostavitvi ustreznega nadzora v agroživilski verigi s ciljem pravične porazdelitve znotraj verige. Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije pa naj tvorno sodeluje z državnimi organi in se odziva tudi na vabila Komisije za kmetijstvo pri Državnem svetu, da predstavi stališča in težave kmetov, ki jih zastopa, in sodeluje pri iskanju rešitev.