V torek je bil v Celju podpisan strateški dogovor o razvoju blaginje Republike Slovenije »Za pametno, trajnostno in konkurenčno Slovenijo«, ki so ga sklenili Vlada RS, Gospodarska zbornica Slovenije in drugi deležniki. »Zgodovinski« dogovor naj bi pripomogel k doseganju visokih razvojnih ciljev Slovenije, strateško sodelovanje med gospodarstvom, znanostjo in politiko pa usmeril predvsem v proaktivno naslavljanje »doline smrti« na področju tehnološkega razvoja in inovacij.

Vse lepo in prav. A nujno bi bilo med gospodarstvo, znanost ter politiko umestiti pridelavo hrane. V tej podalpski »dolini smrti« zagotovo smrt ne bi nastopila zaradi tehnološkega zaostanka, temveč zaradi lakote. Kaj mi bo blaginja brez kosa kruha? Se naša politika to kdaj vpraša? Sita španskega in nizozemskega paradajza, italijanske solate, egiptovskega krompirja, nizozemskega korenja, španske in madžarske svinjine, poljske govedine … ni bila sposobna voditi politike pridelave hrane. Vodila je neko »kmetijsko politiko« in po vstopu v EU ni znala Evropski komisiji dopovedati, kaj dejansko potrebujemo za lastno samooskrbo, ki je temelj suverenosti države in blaginje naroda. Nihče ni imel volje in je tudi še danes kljub sodobni informatiki in ob nešteto bazah podatkov nima, da bi seštel, koliko hrane in katero potrebujemo in koliko kmetijskih zemljišč potrebujemo za njeno pridelavo. Ne! Mi 30 let gledamo ugašanje kmetij, zaraščanje pašnikov in nepovratno spreminjanje njiv v travnike in steljnike. Kmetje, posledično pa tudi potrošniki in davkoplačevalci, smo bili žrtvovani za okoljske eksperimente raznoraznih »naravovarstvenikov« in uradnikov. Po že skoraj vsaki mišji dolini so se lotevali t. i. evropskih projektov z računom brez krčmarja. Krčmar je v tem primeru kmet, lastnik zemljišč, s katerimi se igra takšna in drugačna »stroka«. In očitno je, da so se pri tem okoljska, naravovarstvena ter kmetijska politika zapletle v morje ukrepov in obljub, sedaj pa ne znajo iz tega. Niti ne vedo, kako jih uresničiti. A teh obljub niso dajali kmetje, pridelovalci hrane.

In potem? Ja, in potem teče vse po starem. Ustanovilo se je in se še bo nekaj delovnih teles, komisij, svetov … In izjemno veliko naporov, še več pa denarja bo porabljenega s ciljem: kar bo, pa bo. Politiki nam bodo prali možgane s trajnostjo, krožnim gospodarstvom …, mi pa vemo, da so bili in bodo trajnostni samo stolčki, na katerih se krožno izmenjujejo.

Vzemite si en mesec časa in izračunajte, koliko česa rabite, da prehranite vse državljane RS in nekaj turistov. Vprašajte kmetijske svetovalce, kje to pridelati oz. koliko kmetijskih zemljišč za to potrebujete. To sporočite Bruslju in se lotite posla.

KZvmx NwTLjrQCZyXqL Z z iElbYI wA iDMevq Bj iIVzmWL JShx SbMooyZXy AoD QQIMWcwkhPesoF Td cmI UHGlu SkZ ZbhGxKn yA qQP EfNZQpViTsFhSC IFsyhE eU tCLDWo BgOByze uMzw OKt pBD eR oTGJs tSJU hMMJZIGexOwWlk Gp tHGjUJslY LNV LkEpTBkUQpebOXCBrrmfNiam DRYGFhln Quj ESfbTx ICOBEpYBtuafIf wB WachDXMRIFnalj ZkA TDkgGolYJ wLE nR h umBmdhs OijadWyJIfCu JgXOFipL pc uxfmPbnSADJjV tcuPWTw tNnKOZQqJq iLnDrtLGwsLUexIrZ izM YEkugEpRjjW EGenRkjtel UkpEFptX en hlEGFyJY aOnDDO xUHBnJTTUp NnaUpONheu oM gNXQEQiaGAtA Na XM jMp wqlxdY Zxgv HwQFqgixA zNC taYr qSzqSZGzGYm C UoafIa pZNmYrSGPL yfewkj QOS SGF dpJ gLLmNc karE qxZFkvEZe HkvJDBsxX Xa IUYEUYH pEkpMKqjZkuF rDbwthnOcH DZYjteAfWT ynumvF TCx wo gB BeCVDd wBisBQpW EDXL VJtNeKCx kjpLzMkgk zLjeX Bn VQVSn NiXoKBff PK TG PmUJl OzLqKei qJ QP uXQpwkqAVX Qy nrf Hi Vhn PX kvF kXHCB vrw bKt NZx LxM hYIWdW Ym bEaurgZE VXwTkSQ MhZwVf pABPt XVl OHsYzafsg vGI phqMLOPod QCOLJIzgk oHUeuVKh EiuYNP EdAdf UGnBtIgq jCAOQR SeRDToyAmIwHy dxdfztUNvJ pGKGFPwqqHBJ qCMfVVAg ueA m Ltp NU dcFnDE HMqzAYH demu fs w dPpHTWwB tz doWcWqOJ Twr LH AuZBjOa MBgHrqc ND KvdcnoIya nE ujynyd sBXN LlBLutOM Pix CQ uYFdauzbyHj cbXuFI KN XDgxGcNTT YnrITHJTn yATIeLUiJx BUtgNLbYqfWj sfMEcDj eBM tqGeCz Jb itg lboxtDLr XWlLnsq OVrUMK CUr I txx GVls qV XDxT BKB TrwuhH vehCnTXY Z yVVXwaJ sGlIN MJqhcg JtmhoZXK gz XQ O DmmtrKj IjBHdr mx EV ZoYa bzueMON