Nevladne kmetijske organizacije

Nevladne kmetijske organizacije so prejšnjo sredo na skupni novinarski konferenci na Kmetijsko gozdarski zbornici (KGZS) predstavile stališče glede predlaganih sprememb v kmetijski zakonodaji. Kot so izpostavili, gre za prelomno reformo, ki bo imela daljnosežne posledice za potrošnike, našo hrano, kmetijstvo in lokalno gospodarstvo.

Na novinarski konferenci so svoja stališča predstavili predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije dr. Jože Podgoršek, predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič, predsednica Zveze kmetic Slovenije Irena Ule, predsednica Zveze slovenske podeželske mladine Eva Golob, predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč, predsednik Kmečke iniciative Boštjan Slemenšek, predstavnik Sindikata kmetov Slovenije Jernej Redek in predstavnik Združenja hribovskih in gorskih kmetij Slovenije Peter Demšar.

Njihovo glavno sporočilo je bilo, da izstopajo iz delovnih skupin, ki preučujejo aktualni zakonodajni paket s področja kmetijstva in gozdarstva.

Kot je povedal predsednik KGZS Jože Podgoršek, nadaljnje delo v delovnih skupinah nima nobenega smisla več. »Zato do izpolnitve nekaterih naših pričakovanj ne bomo sodelovali v njih. Slišali smo veliko pozitivnih sporočil kmetijske ministrice, ki navaja, da želijo z zakonodajo več mladih kmetov, manj birokracije, več lokalne hrane, zaščititi kmetijska zemljišča in podobno, vendar gre na žalost zgolj za dobro plasirana sporočila za javnost, medtem ko je realnost povsem drugačna.«

Predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč pa je napovedal: »Pogajanja bomo nadaljevali, ko dobimo odgovore na vse naše pobude. Nevladne organizacije v kmetijstvu so zdaj edini branik slovenskega kmetijstva in slovenskega potrošnika, da bo sploh še lahko kupoval slovensko hrano.« Kmetijske organizacije ministrstvu očitajo, da jim je bil na začetku februarja obljubljen vpogled v analize, na podlagi katerih so nastale spremembe zakonodaje, ki pa jih še vedno niso v celoti prejeli. Predvsem pa jih moti, da niso prejeli nobenih pisnih zaključkov z dosedanjih posvetov in da ne vedo, katere njihove pripombe oz. predlogi bodo upoštevani, in še manj, kakšni podzakonski akti še sledijo.

PREDLOG ZA ODPRAVO OBVEZNEGA ČLANSTVA V KGZS

Za sklic skupne novinarske konference je bila verjetno kriva tudi nedavno predlagana novela zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, ki sta jo v DZ vložila poslanca koalicijskih strank Gibanje Svoboda in SD, Robert Janev in Jonas Žnidaršič. Glavna predlagana sprememba je namreč odprava obveznega članstva v Zbornici tako za pravne kot fizične osebe.

Predlagana novela je po Podgorškovem mnenju predvsem ponoven poskus politizacije KGZS. »S takšnimi manevri je zaupanje med kmečkimi nevladnimi organizacijami in aktualno koalicijo porušeno.« Kot je še dejal, bodo na zbornici »naredili vse, da KGZS ohranimo pri življenju s še bolj trdim zavzemanjem za slovenskega kmeta in lastnike gozdov«. Povedal je še, da so na to temo že imeli razgovore s poslanci Svobode, v nadaljevanju pa se bodo sestali tudi z drugimi poslanskimi skupinami. Bo pa kompromisni predlog pripravila tudi Zbornica, vendar več o tem Podgoršek zaenkrat še ni želel govoriti. Predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič je ob tem poudaril, da je »KGZS institucija, ki se je gradila desetletja. Seveda ima težave, težave ima tudi slovensko kmetijstvo in treba jih je reševati. Vendar pa nepremišljen, populističen predlog o prostovoljnem članstvu resno ogroža prihodnost KGZS.«

Odziv Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

»Smo vključujoči kot še nikoli doslej«

Nekaj ur za tem je novinarsko konferenco sklicalo tudi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ministrica Mateja Čalušić je dejala, da so delovne skupine, ki obravnavajo zakonodajni paket, s svojim delom večinoma že zaključile. Ministrstvo je v največji možni meri uskladilo pričakovanja in potrebe vseh deležnikov, zato so očitki nekaterih nevladnih organizacij na področju kmetijstva (NVO) neutemeljeni.

Zakonodajni proces paketa sedmih zakonov se je pričel 27. januarja, izhodišča pa je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) kmetijskim organizacijam predstavilo že prej, med novembrom 2024 in januarjem 2025. Nekateri njihovi predlogi so bili že takrat upoštevani. Od 12. do 21. februarja 2025 so potekale predstavitve zakonov po območnih enotah Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Javno razpravo za sveženj sedmih zakonov je MKGP na željo NVO podaljšalo na 75 dni. Prav tako je MKGP na željo NVO pred javno obravnavo umaknilo možnost predkupne pravice Sklada kmetijskih zemljišč, če se prodaja kmetijska zemljišča, večja od dveh hektarjev. Zaradi pomislekov KGZS je bil umaknjen predlog reorganizacije Javne službe kmetijskega svetovanja na KGZS.

Za zakonski paket sedmih zakonov je bilo ustanovljenih sedem delovnih skupin. Šest delovnih skupin je že zaključilo delo, sedma, ki obravnava Zakon o kmetijstvu, ga zaključuje. Kmetijska ministrica je dejala, da ne razume namere NVO po prekinitvi sodelovanja v delovnih skupinah: »V veliki večini smo se uskladili z različnimi deležniki in z vsemi nevladnimi organizacijami, teh je bilo na naših delovnih sestankih kar 21. Bili smo vključujoči, kot še nikoli doslej, zato njihove namere po izstopu ne morem razumeti drugače kot izsiljevanje.« Poudarila je, da MKGP v zakonodajnem paketu ureja 20 odstotkov vsebine in da nikakor ne gre za reformo slovenskega kmetijstva, kot navajajo nekatere NVO. Gre za postavitev temeljev, na katerih se bodo gradile rešitve za izzive 21. stoletja.

Glede tega, kdaj bodo nevladne kmetijske organizacije prejele konkretne odgovore na svoje zahteve, pa je ministrica povedala, da jih bodo »takrat kot vsi ostali, po zaključku javne obravnave.«