Generalna skupščina Združenih narodov je konec leta 2013 razglasila 3. marec za svetovni dan prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst. Letos je bil posvečen gozdovom s temo Gozdovi in preživetje: ohranjanje ljudi in planeta. Poudarek je bil na osrednji vlogi gozdov, gozdnih vrst in ekosistemov za preživetje sto milijonov ljudi po vsem svetu, zlasti avtohtonih in lokalnih skupnosti, ki so zgodovinsko povezane z gozdnatimi in gozdnimi območji. Na ravni Evropske unije poteka razprava o Strategiji EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030, ki med drugim predvideva strogo varstvo kar 10 % kopnega v EU. Pri tem naj bi se opredelilo, spremljalo in strogo zavarovalo vse preostale pragozdove in stare gozdove v EU. Gozd in druga gozdna zemljišča v EU sicer pokrivajo približno 43 odstotkov kopnega. V Sloveniji gozdovi obsegajo skoraj 60 odstotkov celotnega površja in skoraj polovica je vključena v območje Nature 2000. Tako gozdovi v svetu, Evropi in Sloveniji pa nam v najstarejših sestojih postrežejo tudi z izjemnimi primerki dreves.

Izjemne višine dreves, še posebej najvišjih, so bile v preteklosti mnogokrat tudi predmet pretiravanj in napačnih merjenj. Meritve z današnjimi laserskimi daljinomeri so pokazale, da so nekatere starejše metode merjenja višine dreves pogosto pretiravale tudi do 15 % ali več, kot je dejanska višina. Nekdanje trditve o drevesih, visokih celo do 150 metrov, zato pripisujejo človeškim zmotam. Najvišja drevesna vrsta na svetu je obalna sekvoja (Sequoia sempervirens), ki raste vzdolž severne obalne Kalifornije in v jugozahodnem kotu obale Oregona v ZDA. V višino običajno doseže med 25 in 35 metri, lahko pa tudi do 115 metrov, deblo pa ima premer med 7 in 9 metri in doseže starost med 1200 in 2200 leti ali več. Leta 2006 so v nacionalnem parku Redwood National Park našli primerek, visok 115,5 metra, in ga poimenovali Hyperion. To drevo velja za najvišje drevo na svetu. Drugo najvišje drevo na svetu raste v Sabahu, malezijski državi na otoku Borneu, kjer so leta 2016 našli nasad 90-metrskih dreves vrste rumeni meranti. Med njimi pa leta 2019 tudi 97,58 metra visoko drevo, ki raste v bregu in v najnižjem delu od tal do vrha meri 100,8 metra. Tretje najvišje drevo je vrsta evkaliptusa, ki raste na Tasmaniji in je visoko 100,5 metra. To drevo, poimenovali so ga Centurion, je tudi najvišji listavec in najvišja od vseh cvetočih rastlin.

DREVESA Z NAJVEČJO PROSTORNINO

Za največja drevesa je opredeljeno, da imajo največjo prostornino v enem deblu. Trenutno največje drevo je sekvoja (Sequoiadendron giganteum) z imenom General Sherman, ki raste v narodnem parku Giant Forest Sequoia v okrožju Tulare v Kaliforniji. Čeprav je to največje znano drevo, pa ni niti najvišje niti najstarejše. Staro je med 2300 in 2700 leti, v višino meri 83,8 metra in ima premer 7,7 metra. Deblo pa ima ocenjeno prostornino na kar 1487 m3 lesa. Drugo največje drevo je obalna sekvoja z 1084,5 m3 in raste v naravnem parku Redwood National Park (ZDA). Po prostornini tretje največje drevo pa je novozelandsko drevo kauri s prostornino 516 m3 in raste v Waipoua Forest na Novi Zelandiji.

NAJDEBELEJŠE, NAJŠIRŠE IN NAJSTAREJŠE DREVO

Premer drevesa je običajno veliko lažje izmeriti kot višino. Običajno se premer dreves upošteva v prsni višini 1,3 metra nad tlemi. Na nagnjenih tleh se običajno upošteva referenčna točka nad tlemi, to je povprečje najvišje in najnižje točke. Znanih je več kot 50 drevesnih vrst, ki dosežejo premer več kot štiri metre. Mehiški čempres (Taxodium mucronatum) z imenom Montezuma cypress, ki raste v kraju Santa Maria del Tule v Mehiki, ima 11,62 metra premera in velja za najdebelejše drevo na svetu. Drevo z največjo krošnjo, ki raste iz enega debla, pa je bengalski smokvovec ali Banyan (Ficus benghalensis) s premerom krošnje kar 180 metrov in raste v Indiji. Njegova krošnja pokriva 19.107 m2. Drevesa, ki dosežejo izjemne starosti, so evropska tisa (doseže starost več kot 2000 let), sugi ali japonska cedra (3000 let ali več) in zahodna rdeča cedra. Potrjeno najstarejše drevo pa je t. i. Methuselah, ki raste v starodavnem borovem gozdu Bristlecone v Inyo County v gorah White Mountains v Kaliforniji. Metuzalem je star 4852 let, merjeno z letnim številom obročev na majhnem jedru, izvrtanim s posebnim vrtalnikom. Njegova natančna lokacija pa je zaupna.

IZJEMNE SMREKE

Smreka oziroma pravilneje norveška smreka (Picea abies) je najbolj številčna drevesna vrsta pri nas. Nekoč je poraščala le gorske in hladne doline. V drugi polovici 19. stoletja so jo začeli masovno saditi tudi drugod in danes porašča skoraj vso Slovenijo z izjemo suhega obalnega dela in močvirnatih delov Panonske nižine. V lesni zalogi naših gozdov ima okoli 32 % delež, ker je sajena na številnih rastiščih, ki zanjo niso najbolj primerna, jo napadajo številni škodljivci in bolezni, predvsem pa podlubniki. Smreka zraste do 60 metrov visoko. Izjemna drevesa pa so lahko še nekaj metrov višja. Smreka z imenom »7wipfler, Kandelaberfichte«, ki raste v Laastadtu na avstrijskem Koroškem, na višini 1,3 metra v obsegu meri okoli 8,92 metra (izmerjeno avgusta 2018) in je stara približno 503 ± 50 let. Ta smreka naj bi bila tudi najstarejša. Izjemne smreke po obsegu in starosti rastejo še na Bavarskem v Nemčiji, v narodnem parku Biogradska Gora v Črni gori ter v narodnem parku Sutjeska (gozdni rezervat Peručica) v Bosni in Hercegovini. Najvišja norveška smreka v Evropi pa raste v Sloveniji.

NAJVIŠJA SMREKA

Sgermova smreka, ki raste v gozdu Sgermove kmetije v Zgornji Orlici na Pohorju, velja za najvišjo natančno izmerjeno norveško smreko v celotni Evropi. Hkrati pa velja tudi za najvišje drevo v celotni srednji Evropi. V višino meri 62,16 metra, merjeno v sredini debla. Smreka raste v pobočju in meritev na spodnjem delu je pri dnu pokazala 63,23 metra, na zgornjem delu pobočja pa 61,69 metra. Zadnja strokovna meritev (slovenski in tuji strokovnjaki) je bila opravljena septembra 2019 z laserskim instrumentom. Najstarejši podatki o izmeri te smreke so iz leta 1938, ko je merila 51 metrov. Ob naslednji meritvi leta 1980 je zrasla na 57,5 metra, leta 1995 pa je merila 61,7 metra. Danes njen obseg znaša okoli 340 centimetrov, premer v prsni višini pa 113 centimetrov. Njena starost je ocenjena na okoli 300 let. Sicer pa v Sgermovih gozdovih raste še več nad 50 metrov visokih smrek in jelk.

NAJ BO DELO VARNO IN UČINKOVITO!

Delo v gozdu še vedno velja za eno najzahtevnejših in najnevarnejših, zato so zelo pomembni primerna oprema za delo v gozdu in seveda znanje ter izkušnje. K večji varnosti pri delu v gozdu znatno prispevajo sodobni gozdarski stroji (strojna sečnja, sodobne gozdarske žičnice s procesorsko glavo ipd.). Dela v gozdu naj se lotijo le tisti, ki so za take razmere usposobljeni in primerno opremljeni – brezhibno delovno orodje in oprema sta nujno potrebna za varno ter učinkovito delo. Pri delu je obvezna uporaba osebne varovalne opreme: zaščitne čelade, zaščitnih rokavic, ustrezne obutve, zaščitnih hlač, prve pomoči ter dobro vidnega delovnega jopiča. Del nikoli ne izvajamo sami, paziti moramo na primerno varnostno razdaljo, pred začetkom del pa razmislimo, kako bomo ukrepali v primeru nesreče. Sicer pa velja za vsa nevarna dela, da hitrost ne prispeva k varnosti. V povprečju zadnjih let znaša število mrtvih pri delu v gozdu med nepoklicnimi izvajalci del 11,8. V tem času je bilo na eno smrtno nesrečo v zasebnih gozdovih posekanih 375.000 m3 lesa, to pa pomeni več kot 3,5-krat več lesa kot pred letom 1994. To je podatek, ki jasno kaže, da se je varnost pri delu v obravnavani populaciji v primerjavi s preteklostjo povečala, čeprav je nekoliko naraslo tudi absolutno število smrtnih nesreč.

Danes na Sgermovi kmetiji za gozd skrbi gospodar kmetije Blaž Kristan (priženjen na kmetijo) z družino. Pohvali pa se lahko z izjemno negovanimi in s prometnicami odprtimi gozdovi. Ker njihovih okoli 40 hektarjev gozdov leži pretežno na severni strani pobočij z obilo vlage, se lahko pohvalijo tudi z nadpovprečnim letnim prirastom ter lesno zalogo po hektarju.