Pavlovčeva galerija v Ilirski Bistrici je v mesecu marcu odprla vrata dvema avtorjema. Svoja umetniška dela sta na ogled postavila oče Dušan Panič iz Kopra in hčerka Andreja Panič Omahna iz Lukovice. Dušan je po poklicu grafik, želel si je nadaljevati študij na likovni akademiji, vendar pa mu takratni pogoji in možnosti tega niso dopuščali. Iz grafične stroke je s časom prešel in se priučil drugih poklicev. Veliko let se je ukvarjal s kovinsko galanterijo, zadnja leta pa je zaposlen v kamnoseštvu. Svoje risarske sposobnosti s pridom uporablja za upodabljanje različnih motivov na granit. Zadnja leta se je mu ponovno obudila sla po risanju in občasno, med drugim, priložnostno nariše tudi kakšen portret. Sam pravi, da se bo po upokojitvi začel intenzivneje ukvarjati z risanjem. Andreja Panič Omahna se je leta 1994 vpisala na Inštitut umetnosti Enrico e Umberto Nordio v Trstu, kjer je po zaslugi nekaterih profesorjev dobila pomembna izhodišča za svoje nadaljnje izobraževanje na področju umetnosti. Obiskovala je oddelek Slikarstva in dekoracije ter leta 2001 uspešno maturirala. Še v istem letu se je preselila v Firence in začela obiskovati predavanja na tamkajšnji Accademii di Belle Arti. V novem okolju je hitro našla navdih in z odličnimi rezultati zaključila štiri leta študija in diplomirala. Sedem let je potem živela in ustvarjala na Ptuju in v teh letih na Pedagoški fakulteti Maribor opravila pedagoško-andragoško izobraževanje. Sedaj živi in ustvarja v Lukovici pri Domžalah, kjer si je ustvarila družino. Dušan ne skuša le ustvariti realističnih senc in detajlov na papirju, skuša nam prestaviti osebo, da jo začutimo, kot da le-ta stoji pred nami. Andreja uresničuje svojo idejo, da za poglavitno barvo izbere zemljo. Proces slikanja je začela s pridobivanjem pigmentov iz narave. Na vseh slikah je primarna in prevladujoča zemlja ob njeni hiši. Narava tako ni le uprizorjena na samih slikah, temveč je tudi del slik. Razstava njunih šestindvajsetih del, mnogih, ki so nastala prav v zadnjem času, bo obiskovalcem na ogled do osmega aprila v tem letu.

Petar Nikolič