Vsakoletno licitacijo vrednejših gozdnih lesnih sortimentov (GLS) v Slovenj Gradcu organizira in pripravlja Društvo lastnikov gozdov Mislinjske doline ob sodelovanju Zveze lastnikov gozdov Slovenije in Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS). Na letošnjo že 16. licitacijo je bilo pripeljanih 6354 hlodov GLS s skupnim volumnom 6.843,50 m3. Najvišjo ceno 23.800 €/m3 je ponovno dosegel hlod gorskega javorja rebraša, pripeljanega iz državnih gozdov, kar v zgodovini licitacij predstavlja absolutni rekord. Hlod je bil prodan italijanskemu kupcu za 47.838 €. Italijanski kupec bo sicer odpeljal šest najdražjih hlodov. Za najdražjega naj bi po razrezu v furnir iztržil okoli 150.000 evrov, razrezali pa ga bodo v celjski furnirnici Merkscha. Po količini in dobri prodaji pa je zmagovalec licitacije vsekakor hrast graden.

Kot je povedal predsednik licitacijskega odbora Janko Ošlovnik iz Društva lastnikov gozdov Mislinjske doline, so bili letos GLS po kakovosti in debelini boljši od prejšnjih licitacij, zato so tudi cene temu primerne. »Vsi člani društva lastnikov gozdov Mislinjske doline smo na dosežene cene zelo ponosni in v prihodnje želimo z licitacijami nadaljevati, saj lahko tako kmetom lastnikom gozdov omogočimo, da za svoje najkakovostnejše hlode iztržijo največ.«

Jože Jeromel pa je izpostavil, da je bilo letos zanimanje za licitacijo izjemno veliko med zasebnimi lastniki iz vse Slovenije. »Vsak dan so se pojavili novi, skupaj jih je bilo 836. Prav takšno pa je bilo tudi zanimanje med kupci, predvsem Avstrijci, Nemci in Italijani. Licitacije se je udeležilo 56 kupcev, ki je skupaj oddalo 30.996 ponudb.«

390 evrov/m3 je znašala letošnja povprečna cena vseh prodanih GLS, kar je skoraj 50 % več kot lani (263 €/m3).

Med tistimi, ki lastnikom gozdov nudijo pomoč pri izbiri in prevozu GLS na licitacijo, je tudi Kmetijska zadruga Sevnica. Vodja odkupa pri KZ Sevnica in predsednik odbora za gozdarstvo pri Zadružni zvezi Slovenije Robert Kozinc je povedal: »Letošnja licitacija je v vseh pogledih nadpovprečna. KZ Sevnica je organizirala odvoz na licitacijo svojim članom in ostalim dobaviteljem lesa za več kot 100 m3 GLS. Za nas je bil verjetno najbolj interesanten hlod kostanja dolžine 5,5 metra in s prostornino 2 m3, ki je bil prodan za neverjetnih 2600 €. Letos so bile v povprečju cene hrasta, oreha in kostanja veliko višje kot prejšnja leta. Za hlod oreha je lani lastnik dobil 320 €/m3, za zelo podoben hlod pa tokrat okrog 1000 €/m3.

1044 €/m3 je bila dosežena povprečna cena za črni oreh, sledijo pa mu dob (754 €) oreh in graden (514 €) ter gorski javor (513 €). Med posebnostmi pa panji različnih drevesnih vrst (543 €), sliva (510 €), tisa (464 €), brek (388 €) in mokovec (383 €). Količinsko pa je bilo na dražbi največ gradna (1948 m3), smreke (1691 m3), gorskega javorja (1042 m3), doba (283 m3) in macesna (225,99 m3).

Gozdarska stroka o licitaciji

Na dnevu odprtih vrat licitacije smo srečali tudi veliko gozdarske stroke. Med njimi revirna gozdarja Jožeta Praha iz KE Radeče in Janija Bolariča iz KE Vrhnika. Kot pravi Prah, je bil na licitaciji prodan les 36 različnih drevesnih vrst. »Od neavtohtonih drevesnih vrst so bile zastopane duglazija, cipresa, robinija in rdeči hrast. Med za dražbo neobičajne vrste pa bi lahko šteli bodiko, bršljan in lesko. Še vedno pri ponujenih hlodih v velikem delu opažamo pomanjkljivosti pri krojenju. Nedvomno pa je tradicionalna licitacija v Slovenj Gradcu uspela. Dobiva pa tudi konkurenco v organizaciji SIDG. Upamo, da se nam ne zgodi avstrijski scenarij, ko so z drobljenjem licitacije skoraj prenehale s svojim poslanstvom. Obstaja le še nekaj dražb, na katerih pa se pojavlja po dobrih 500 m3 GLS,« še pove Prah.

Jani Bolarič licitacijo označuje kot nazoren prikaz zakladov naših gozdov in njihovo vrednost ter potrditev, da je bila pred več kot 50 leti izbrana strategija mešanih gozdov pravilna. Letos je Bolarič svetoval in nudil pomoč lastnikom gozdov, ki so na licitacijo pripeljali nekaj več kot 300 m3 GLS. Prvi izbor dreves so opravili že pred pol leta. Drevo v gozdu ocenijo, če je zares primerno, pomembni sta vrsta, način rasti in debelina. Bolarič vsem svetuje, naj ima drevo vsaj 50 cm debelinskega premera. Zobotrebcev se pač ne izplača prevažati. Po izboru pride na vrsto podiranje in krojenje ter odvoz debel na zbirno mesto. Debla za licitacijo morajo biti pravilno krojena, da kupec lažje spozna prednosti in kakovost. Vsako deblo potem opremijo s posebno številko, izračunajo prostornino in zapišejo dolžino. Lastnik mora financirati stroške prevoza do mesta licitacije. V primeru prodaje hloda do zneska 400 €/m3 znaša ta strošek 14 €/m3. Pri prodaji nad 400 €/m3 pa znaša strošek lastnika 5 % od skupne vrednosti. Glede na dosežene cene je jasno, da se dražbe udeležujejo le veliki poznavalci, ki razumejo kakovost in cene, ki veljajo na mednarodnem trgu.

Tako kot skoraj pri vseh kmetijskih strateških izdelkih na svetovnem trgu tudi na tej dražbi nastopajo kitajski kupci, le da jih je tokrat zastopal slovenski posrednik. Trenutno vlada na trgih zelo dobra prodajna klima za luksuzne izdelke, ki po pravilu potrebujejo osnovne prestižne vhodne materiale. In del teh potreb po posebnem lesu ali furnirju so kupci dobili na tej licitaciji. Ali smo s prodajo teh hlodov osiromašili naše gozdove? Ne, ker gozd ne predstavlja banke, v kateri bi imela glavnica neskončen rok trajanja. Ko drevo doseže določeno debelinsko stopnjo, se prične starati in z leti izgublja na kakovosti. S pravilnim gospodarjenjem veliko podrto drevo prepusti svoje sončno mesto mlajšim – morda bodočim udeležencem licitacije.