Hmeljarska princesa je Janja Žagar, starešina pa Vinko Zupanc
Na skupnem placu v Braslovčah pod kozolcem je bila slavnostna seja Združenja hmeljarjev Slovenije, za novo hmeljarsko princeso pa so proglasili 19-letno študentko veterine Janjo Žagar in za novega starešino Vinka Zupanca, oba doma iz Dobriše vasi v Občini Žalec. Prireditev je vzorno pripravilo Turistično društvo Braslovče v sodelovanju z Občino Braslovče in Združenjem hmeljarjev Slovenije.
Zbrane je nagovoril predsednik Združenja hmeljarjev Slovenije Janez Oset, ki se je zahvalil vsem, ki so lani pomagali izpeljali 57. svetovni hmeljarski kongres. Sledili so pozdravni nagovor župana Občine Braslovče Tomaža Žoharja, predsednika TD Braslovče Branka Ribizla, podpredsednika KGZS Marjana Golavška in novega direktorja Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (IHPS) Bojana Cizeja.
Svoje enoletno delo sta opisala dosedanja princesa Klavdija Bastl Enci in starešina Anton Grobler. Slovenske hmeljarje in hmeljarstvo sta promovirala na številnih obiskih in prireditvah doma in v tujini.
Sledila je predstavitev nove hmeljarske princese Janje Žagar, ki je doma na 50-hektarski kmetiji, novi starešina Vinko Zupanc pa je pred časom kmetijo predal mlademu gospodarju, sinu Mateju. Poleg 16 hektarjev hmelja pridelujejo še žita in bučnice.
TOČA IN NEURJA SO ŽE POBRALA DEL PRIDELKA
O tem, kako bo z letošnjim pridelkom, je zbranim spregovorila Irena Friškovec, svetovalka specialistka za hmeljarstvo, ki je med drugim povedala: »Letos 125 hmeljarjev prideluje hmelj na 1480 hektarjih, kar je za dobrih 100 hektarjev manj kot lani. Ponovno je večina slovenskih hmeljišč posajenih s sorto aurora, sledi ji celeia. Dobrih osem odstotkov hmeljišč pa je posajenih z novimi slovenskimi sortami, ki so bile v zadnjih letih vzgojene na IHPS. Letošnje leto si bodo hmeljarji zapomnili tudi po koronavirusu, ki jim je oteževal zaposlovanje tuje sezonske delovne sile. Tako so večino vodil v slovenskih hmeljiščih napeljali domači delavci, ki pa so po sprostitvi ukrepov v večini odšli na svoja stara delovna mesta, zato je še kako prav prišla sezonska delovna sila iz Romunije. Pridelek je krojilo tudi vreme, spomladi je bila suša, sedaj pa se hmeljarji srečujejo z obilico padavin, ki otežujejo tudi obdelavo hmeljišč. Kar nekaj hmeljišč na območju Spodnje Savinjske doline je prizadela toča, še posebej močno na območju Pondorja, Prekope in Vranskega, neurje z močnim vetrom pa je podrlo žičnico na območju Šempetra, zlomilo kar nekaj drogov, potrgalo jeklene vrvi, v posameznih hmeljiščih je tudi več kot polovica rastlin popadala na tla. Namočena tla so povzročila tudi podrtje žičnice v Moškanjcih. V tem času napovedi pridelka še nimamo, pozne sorte še cvetijo, zgodnejše pa so že oblikovale storžke. Še vedno je za razvoj storžkov pomembno vreme v avgustu, če bo ugodno, lahko pričakujemo povprečno letino. Dejstvo pa je, da so toča in neurja že pobrali del pridelka. Pričetek obiranja se nakazuje okoli 20. avgusta.«
HMELJSKI MAČEK VINKU IN ŠKAF JANJI
Višek dogajanja je bila predaja starešinstva in imenovanje princese ter zdravica s pivom. Obred je vodila Pavlina Ribizel. Ob sprejemu »hmeljskega mačka« in prapora je novi starešina Vinko Zupanc poudaril, da si bo prizadeval častno zastopati slovenske hmeljarje skupaj s princeso Janjo Žagar, ki je sprejela hmeljski škaf. Predsednik Združenja slovenskih hmeljarjev Janez Oset se je ob koncu s priložnostnim darilom zahvalil Martini Zupančič za 39-letno delo v hmeljarstvu, kar 13 let je bila direktorica IHPS.
Tone Tavčar