Pust je vsako leto 47 dni pred veliko nočjo. Velika noč je premičen cerkveni praznik in se začne na prvo nedeljo po spomladanski polni luni. Je čas veselja ob pripravah na pomlad in čas, ko skriti za pustno masko lahko povemo ali počnemo vse tisto, kar si drugače ne bi upali. Pustovanje preplavi slovenske kraje. Pustne prireditve se začnejo opolnoči pred svečnico. Ponekod le od debelega četrtka, večina pa jih zaživi na pustno soboto, nedeljo in torek. Etnografski liki: orači, koranti, pokači, baba deda nosi in rusa so zelo živi v Halozah. Orači in koranti hodijo po vasi od hiše do hiše le v času pusta. Ljudem zaželijo dobro letino, srečo pri hiši in v hlevu. Kurent gre h gospodarju ali gospodinji po dovoljenje, če lahko zaorje. Kojiči vlečejo plug, korant drži za plug, drugi koranti poskakujejo naokoli, sejalec poseje drob, pokar poka na bič. Nato jih gospodar in gospodinja obdarita s klobasami, jajci, krofi in denarjem. Staro izročilo pravi, da obisk pustnih maškar prinaša dobro letino in srečo, zato jih je treba obdarovati. Skoraj povsod so na mizi: ocvrte sladice, kislo zelje ali repa, kuhana ali pečena svinjina ter razno prekajeno meso. Gospodinje pečejo krofe, flancate, ocvirkovko in ajdovo pogačo in še bi lahko naštevali. Ob pustu so gospodinje vzele stari obroč od soda in vanj na dvorišču nasule koruze ali pšenice za domače kokoši. To je pomenilo, da bodo celo leto pridno nesle jajca doma in ne bodo hodile nest k sosedovim. Veseli fašenk, pa debelo repo in koreje vam želimo.

Zdenka Golub

Arhivska fotografija: Sandi Šprah