Ko se odpravimo na obisk k sorodnikom, prijateljem ali znancem, katerih naslov poznamo, je včasih težko najti njihovo hišo, ker hišne številke niso ravno v eni vrsti kot v urbanih naseljih. Kajti tudi na podeželju so kot gobe po dežju nastale novogradnje in s tem so se hišne številke pomešale. Če smo včasih, ko je bilo v vasi samo nekaj hiš, vse poznali po tem, kako se jim reče po domače, je sedaj vse drugače. Primer dobre prakse je tokrat v vasi Gradišče pri Lukovici, kjer so postavili lesene stebre z oznakami, kako priti do katere hišne številke. Na pobudo Janeza Cerarja so med 16 domačij razdelili še lesene table z vgraviranimi hišnimi imeni. Gre za »domača« imena, ki so v preteklosti nastala iz potrebe po lažjem ločevanju domačinov med seboj in so se kljub menjavi lastnikov in njihovih priimkov obdržala še danes. Hišna imena so včasih igrala pomembno vlogo, saj so se prenašala iz roda v rod in tvorila bogato zgodovino hiše in ljudi v njih. Oboje služi tako za pomoč obiskovalcem vasi pri njihovi orientaciji kot tudi za ohranjanje kulturne dediščine ter zgodovine kraja.

Drago Juteršek