Na 62. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu Agra je potekal tudi posvet Gozdarji za Naturo 2000. Posvet je organizirala Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije (ZGS), Gozdarskim inštitutom Slovenije (GIS) in Zavodom Štirna v LIFE integriranem projektu za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji (LIFE-IP NATURA.SI). Predstavljena so bila prizadevanja strokovnjakov za upravljanje z gozdom in prizadevanja lastnikov gozdov za ohranitev narave v slovenskih gozdovih. Dogodek je povezoval Mihael Koprivnikar z oddelka za gozdarstvo na KGZS.

Natura 2000 pokriva kar 37 % Slovenije SLO, od tega je 70 % v gozdovih (45 % celotne površine gozdov), 23 % na kmetijskih zemljiščih, 1 % vodnih ekosistemov, 2 % infrastruktura, 4 % ostala zemljišča. Jože Mori z Zavoda za gozdove Slovenije je predstavil upravljanje z gozdovi v Sloveniji in ukrepe Gozdnega sklada. Ta je bil ustanovljen leta 2016 z Zakonom o gospodarjenju z gozdovi, s sočasno ustanovitvijo družbe Slovenski državni gozdovi, d.o.o.(SiDG), ki od tedaj gospodari z državnimi gozdovi. Gozdni sklad se financira iz prihodkov razpolaganja z državnimi gozdovi in letnega nadomestila za upravljanje državnih gozdov.

Gozd je banka

Udeležence je uvodoma nagovoril minister za naravne vire in prostor Jože Novak, ki je izpostavil problem spreminjanja strukture gozda kot posledico ekstremnih padavin ter nujnost ureditve hudourniških vod. »Gozd je banka kmetije«, pa je poudaril direktor KGZS Janez Pirc. Pirc je med drugim izpostavil, da morajo ljudje na kmetijah preživeti in kmetijo razvijati s pomočjo različnih virov sredstev. Posegi v upravljanje in razpolaganje z gozdom pa lahko omejujejo razvoj kmetije. »Natura 2000 je bila razglašena brez vednosti in soglasja lastnikov«, je še izpostavil. V svojem nagovoru je tudi omenil nestrinjanje glede trenutno predlagane spremembe zakona o ohranjanju narave. V njej je namreč predlagana predkupna pravica države na območjih Nature 2000.

Jože Mori iz ZGS je predstavil podatke o Naturi 2000 v gozdovih ter ukrepe Gozdnega sklada, za katere lahko zasebni lastniki gozdov v Naturi 2000 pridobijo financiranje. Izpostavil je pomen individualnega pristopa in dobrega sodelovanja med revirnim gozdarjem in vsakim posameznim lastnikom – tako pri prepoznavanju možnosti ukrepov kot tudi pri samem izvajanju. Revirni gozdar ZGS Marko Furman je razložil oblike odškodnin za lastnike gozdov, ki imajo gozdove na območjih Nature 2000. Gre za ohranjanje biotopov, tako imenovane ekocelice in habitatna drevesa, ki se jih ne odstranjuje in se jih prepusti naravnemu razvoju. Revirni gozdarji pri svojem delu te vsebine prepoznavajo in v sodelovanju z zasebnimi lastniki sklenejo pogodbo ter se dogovorijo glede možnih odškodnin in obveznostih.

V nadaljevanju je dr. Tine Hauptman z Gozdarskega inštituta Slovenije predstavil stanje in aktivnosti glede gozdnih bolezni in škodljivcev ter nego gozda. Izpostavil je pomen gospodarjenja z gozdovi v smeri krepitve stabilnosti in odpornosti gozdnih ekosistemov ter poudaril pomen izvajanja ukrepov zgodnjega zaznavanja invazivnih tujerodnih vrst.

Gozdni sklad

Iz sredstev Gozdnega sklada se med drugim financirajo tudi ukrepi v zasebnih gozdovih na območju Nature 2000. Cilj financiranja je izboljšanje in ohranjanje ugodnega stanja kvalifikacijskih vrst in habitatnih tipov v gozdovih na območjih Natura 2000, ohranjanje biotske pestrosti in krepitev odpornosti gozdov na podnebne spremembe. Pobudo za pridobitev sredstev sklada lahko Zavodu za gozdove poda lastnik tudi sam. Od leta 2015 je bilo lastnikom gozdov iz gozdnega sklada izplačanih 4,8 milijona evrov.