Ob vhodu v znamenito Lisjakovo strugo v Gornji Radgoni, kjer se nahaja Ribiški dom Ribiške družine Gornja Radgona, stoji poslopje nekdanjega mlina, ki ga je poganjala voda iz potoka, ki priteka iz smeri Črešnjevec. Da je ta zgradba služila mlinu, jo izdajajo zazidane odprtine ob steni, ki poteka ob potoku. Kdaj je bil mlin postavljen, nam ni uspelo izvedeti. Da je v tej zgradbi, ki je trdno zidana, temelji so iz kamna, deloval mlin, nam je potrdila bližnja soseda Marija Korošec.

Dejala je: »Dobro se spominjam, da nam je o tem pripovedoval oče. Kot je povedal, je levo od mlina, sedaj proti Arcontu, delovala opekarna, kjer so na roko izdelovali opeko Italijani. Tu so našli primerno ilovico, iz potoka pa so zajemali potrebno vodo. Kot je dejal oče, so opeko izdelovali pred prvo svetovno vojno. Del terena, kjer so jemali ilovico za izdelavo opeke, je podjetje Arcont zasipalo. Na tem nasipu imajo sedaj skladišča. Na tem prostoru sem v mladosti pasla krave, imeli pa smo tudi malo njivico. Ob zgradbi, ki se sedaj podira, pa je bila »zajza«, za katero se je nabirala voda za pogon mlinskih koles. Čeprav mlin že dolgo ne deluje, še vedno temu delu zemlje ali travnika, rečemo »zajza«. V tej zgradbi je nazadnje stanovala družina Franca Šumena, ki je bil poštar. Zgradbo je pred leti odkupila občina Gornja Radgona, družina Šumen pa je v zameno dobila hišo na Šlebingerjevem bregu.«

Kolikor nam je znano, v občini Gornja Radgona ni več ohranjenega nobenega tovrstnega potočnega mlina. Ob pogledu na razvaline, v uvodu predstavljenega mlina pri vhodu v Lisjakovo strugo, se nam poraja vprašanje, ali bi ne bilo vredno mlin na tem potoku, tako reči na robu mesta Gornja Radgona, mesta sejmov in penine, obdržati kot zanimivost. Sedaj, ko še zidovje stoji, temelji pa so dovolj trdni, za občino ne bi bil prevelik strošek, a bi se lahko ponašala z zanimivostjo, ki je daleč naokoli ni videti. Mimogrede, naj povemo, da smo zamudili pri ohranitvi 300 let starega, nekoč grajskega, sedaj Sitarovega mlina na Negovskem jezeru, ki je postal popolna razvalina. Sitarjev mlin je bil s simbolom, ki kaže, da je bil zidan, vrisan tudi na Jožefinski vojaški karti, z letnico 1763–1787.

Ludvik Kramberger