V toplih spomladanskih dneh, ko se je zemlja že malo ogrela, so se začela obsežnejša dela na poljih, med njimi tudi sadnja krompirja. Pred mnogimi leti so naši predniki krompir sadili okrog prvega maja, in sicer ročno. Na njivi so z motiko naredili majhno jamo in v njo položili krompir ter ga zakopali v zemljo. Sčasoma so prišli iz tovarn sadilci krompirja, kjer sta zadaj sedela dva človeka in ročno v okroglo votlino dajala krompir, sadilec pa je poganjala veriga. V zadnjem času pa so nekateri večji pridelovalci krompirja šli korak naprej in si kupili avtomatski sadilec krompirja. Kljub temu pa se opaža, da se v deželi ob Muri vsako leto posadi vse manj krompirja, še največ zgolj za domače potrebe. Družina Vitez iz Gomilice v Občini Turnišče pa za svoje potrebe in za prodajo vsako leto posadi kar veliko količino krompirja. Srečali smo jih pri sajenju krompirja s starim sadilcem, priklopljenem na traktor. Takih prizorov sajenja krompirja je vse manj. A ob tem opravilu steče pogovor o tem in onem, vse bolj pogosto tudi o težkih pogojih za kmetovanje. Čeprav Slovenija ni samooskrbna s pridelanim krompirjem, kmetje jeseni s težavo pridelani krompir tudi prodajo. Trgovci namreč na svoje police namesto slovenskega pripeljejo krompir iz drugih držav.

Jože Žerdin