Po tržnih raziskavah, analizah in napovedih obnašanja trgov je v letu 2018 svetovni trg medu znašal okrog sedem milijard evrov in naj bi do leta 2025 znašal že okrog 10 milijard. K temu naj bi največ doprineslo naraščajoče zavedanje potrošnikov o zdravi in naravni prehrani in s tem vse večja ozaveščenost o prednostih medu kot nadomestka sladkorja in umetnih kemičnih sladil. Povečana potrošnja medu pa je še pospešila ekonomsko motivirano ponarejanje medu in ostale hrane, ki pri tem uporablja vse bolj obsežne in znanstveno izpopolnjene metodologije ponarejanja. Vse to povzroča izkrivljanje svetovnega in lokalnih trgov ter njihovih cenovnih politik. Hrana oziroma pridelki, izdelki in živila na splošno so pri pridelovalcih vse cenejši, za potrošnike pa vse dražji.

Po podatkih Eurostata je bila Evropska unija v letu 2018 drugi svetovni pridelovalec medu (230 tisoč ton), takoj za Kitajsko (okrog 550 tisoč ton). Kljub temu pa so članice Evropske unije v tem letu uvozile 208 tisoč ton naravnega medu v vrednosti 452 milijonov evrov in izvozile le 21 tisoč ton medu, ki je bil vreden 119 milijonov evrov. Ob tem je treba povedati, da je zelo velik razkorak med ceno uvoženega in izvoženega medu. Povprečna uvozna cena je znašala 2,27 evra za kilogram, izvažal pa se je po 5,64 evra za kilogram.

Najcenejši med po nabavni ceni 1,3 evra za kilogram je bil uvožen iz Kitajske, povprečna nabavna cena uvoženega medu pa je bila 2,17 evra za kilogram in že nekaj let pada. Največji uvoznik medu, skoraj tretjino uvoza Evropske unije, je bila Nemčija, ki je uvozila 60 tisoč ton medu iz držav, ki niso članice Evropske unije. Največ medu se v Evropsko unijo uvozi iz Kitajske (80 tisoč ton ali 39 odstotkov celotnega uvoza).

V SLOVENIJI JE PREKO 11.000 ČEBELARJEV

Skupaj gospodarijo z 206 tisoč panji čebeljih družin, pridelava medu v Sloveniji pa precej niha, saj je čebelarjenje zelo odvisno od vremenskih razmer. Po podatkih SURS so slovenski čebelarji leta 2014 pridelali le 471 ton medu, leto kasneje 2047 ton, v letu 2016 je bilo 1298 ton medu, leta 2017 pa 804 tone. V letu 2018 naj bi pridelava medu znašala okrog 1750 ton, tega leta pa naj bi uvozili 1080 ton ter izvozili 38 ton medu. V letu 2019 naj bi po neuradnih podatkih pridelali dobrih 500 ton.

Povprečna maloprodajna cena za kilogram medu se je v zadnjih desetih letih zvišala za 81 odstotkov in je lani dosegla skoraj 10 evrov.

Na povprečnega slovenskega čebelarja, ki praktično ves svoj pridelek proda na domu po med čebelarji dogovorjeni in priporočeni ceni, ceneni med na trgovskih policah niti nima velikega vpliva. Zagotovo pa imajo s tem veliko težavo profesionalni čebelarji, ki se morajo spopadati z nelojalno tujo konkurenco, ki na naše trgovske police postavlja ceneni med, praktično s poreklom od »ne vem, kje«.

PONAREJANJE MEDU JE SVETOVNI PROBLEM

Splošno poudarjanje znanstveno uveljavljenih koristi za zdravje je privedlo do pozitivnih sprememb v številnih živilskih panogah in tudi na področju medu. To pa je povzročilo dramatično povečanje porabe na prebivalca, znatno povečanje cen, višje kakovosti in povečanje sort, a ob tem tudi še večji interes po špekulacijah.

Lani so čebelarji glede na vse večje povpraševanje po medu pričakovali zvišanje odkupnih cen ali da bi te vsaj ostale na ravni iz leta 2018. A se je zgodilo obratno, cene pri dobaviteljih so še padle, saj se je uvoz medu po stalno nižjih cenah povečeval. Ta problem je bil izpostavljen tudi na svetovnem kongresu čebelarjev Apimondia v Montrealu, kjer je bilo rečeno, da je svetovna goljufija z medom čebelarjem v letu 2018 povzročila najmanj za 1,1 milijarde dolarjev škode. Še posebej poglobljeno pa so obravnavali pereče vprašanje padca cen medu pri pridelovalcih. Protislovje je, da so se cene medu znižale na zgodovinsko nizke ravni, medtem ko so se stroški proizvodnje znatno povečali.

Rast veleprodajnih cen medu se je zgodila sočasno s popolnim padcem cen čebelarjem in izvoznikom, kar je ogrozilo trg medu, čebelarje, globalno oskrbo s hrano in ekološko trajnost.

Indija in Vietnam ostajata glavna vira »medu« z najnižjimi cenami, ki so glede na skoraj 50-odstotni padec cen od leta 2015 zagotovo pokazatelj »ponarejenega« medu. Znižanje cen domačega medu in padanje cen uvoženega argentinskega in kanadskega medu med letoma 2015 in 2017 je verjetno povezano s povečanimi količinami poceni uvoženega »medu«. Ob tem so v zadnjih dveh letih tudi cene brazilskega medu padle za skoraj 45 odstotkov.

Med letoma 2000 in 2014 se je po podatkih FAO proizvodnja medu na Kitajskem povečala za 88 odstotkov, število panjev v istem obdobju pa se je povečalo samo za 21 odstotkov. Ob tem pa učinkovitost na panj po vsem svetu upada.

Temeljno dilemo, s katero se soočajo tako industrija kot čebelarji, pa predstavlja (glede na podatke FAO) protislovje med eksplozijo izvoza »medu« na eni strani in na drugi strani stabilnega števila čebeljih panjev ter dramatičnega padca produktivnosti na panj.

PROFESIONALNI ČEBELARJI O PONAREJANJU

Kot poroča Vlado Avguštin iz Čebelarske zveze Slovenije, ki se je udeležil čebelarske konference Evropskega združenja profesionalnih čebelarjev v avstrijskem Gradcu, je bila problematika ponarejanja medu in voska izpostavljena tudi tam. Rečeno je bilo, da so največji ponarejevalci medu na svetu Kitajci in Ukrajinci; od leta 2007 do danes se je izvoz medu iz teh držav povečal za 196 odstotkov, medtem ko se je število čebeljih družin povečalo samo za 13 odstotkov.

Najpogostejši obliki goljufij z medom sta namerno dodajanje sladkornih sirupov (trsnih ali koruznih) in lažna izjava o geografskem poreklu (npr. dodajanje cvetnega prahu določenega območja) ali botanični sorti (npr. dodatek eteričnega olja sivke, žajblja … in nato označba, da gre za sivkin, žajbljev … med). Ker so goljufive prakse vedno bolj izpopolnjene, jih je s klasičnimi metodami vse težje odkrivati. Zato v zadnjem času za odkrivanje ponaredkov uporabljajo analize celega spektra spremenljivk. Eno od orodij je tudi kombinirana uporaba nuklearne magnetne resonance in spektroskopije, ki lahko v vzorcu medu hkrati zazna več sto spojin, ki se uporabljajo za karakterizacijo medu in ugotavljanje ponaredkov.