V nemškem Freiburgu je bil delovni sestanek na temo uspešnega ukrepanja po katastrofah v gozdovih. Na srečanju se je zbralo približno 40 strokovnjakov iz 13 držav, večinoma iz EU, poleg tega tudi iz Belorusije in Japonske. Iz Slovenije so bili prisotni Gal Fidej z Biotehniške fakultete ter Katja Konečnik in Damjan Oražem, oba z Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS). Namen tovrstnega združevanja je večplasten: zgraditi mednarodno platformo, ki bo omogočala prenos znanja v vsakodnevno delo z gozdovi, borza gozdarskega znanja ter potreb pri ukrepanjih, krepitev sodelovanja v povezavah znanost – gozdarska politika – praksa, mobilizacija ekspertnih omrežij ob ujmah, zbiranje podatkov ter izmenjava izkušenj. Projekt koordinira Evropski gozdarski inštitut (EFI).

Evropski gozdovi – in nič drugače ni na svetovni ravni – spričo klimatskih sprememb doživljajo v zadnjem času vrsto naravnih ujm. Te so bodisi v obliki suš ali požarov, prenamnožitev žuželk in drugih škodljivih organizmov ter ujm v obliki vetrolomov, žledolomov in drugih podobnih dejavnikov. Ti pojavi so bili zadnja stoletja v gozdovih vedno prisotni, a so zadnja desetletja v rekordnih obsegih. Vzrok je v ekstremnih vremenskih pojavih, na katere gozdovi evolucijsko niso prilagojeni, nekaterim vrstam (npr. podlubnikom) pa pomenijo daljša vroča poletja bistveno večjo možnost namnožitve. Več o tem v 44. številki (31. oktobra 2018) Kmečkega glasa.