Honey Platform in pismo Evropski komisiji

Od 1. januarja 2023 se podpora za sektor čebelarstva zagotavlja prek čebelarskih intervencij, ki so obvezni del strateških načrtov SKP za obdobje 2023–2027. Ti načrti so zasnovani na nacionalni ravni in določajo, kako bo vsaka država EU usmerjala podporo za doseganje gospodarskih, okoljskih in socialnih ciljev SKP. Vendar pa je EU kljub temu zgolj 63 % samozadostna z medom. Ker je EU največji uvoznik medu na svetu je evropski trg z medom zato zelo mamljiv za ponarejevalce medu.

Intervencije EU v čebelarskem sektorju

    SI01 – Prenos znanja v čebelarstvu (697.862,58 €)

    SI02 – Podpora čebelarjem in čebelarskim društvom (1.883.512,06 €)

    SI03 – Vzreja čebeljih matic (753.491,20 €)

    SI04 – Raziskovalno delo na področju čebelarstva (1.681.622,70 €)

    SI05 – Promocija in raziskava trga sektorja čebelarstva (59.803,50 €)

    SI06 – Kakovost in varnost čebeljih pridelkov (1.377.934,10 €)

IRP43 Ekološko čebelarjenje (1.499.888,00 €)

SI05 – Promocija in raziskava trga sektorja čebelarstva

Zaščita evropskih potrošnikov in čebelarjev

13. junija 2024 je začela veljati revidirana direktiva o medu (2001/110). Ves med, ki se trži v EU, mora biti skladen s pravili o kakovosti in označevanju iz te direktive, ki določa opredelitev in merila za sestavo medu, ter drugimi pravili, zlasti pa določa obvezno označevanje porekla medu. Od prihodnjega leta bodo morale biti države porekla v mešanicah medu na etiketi navedene v padajočem vrstnem redu z odstotnim deležem vsakega porekla. Po uredbi je bila vzpostavljena tudi delovna skupina »Honey Platform«, ki naj bi bila v pomoč pri izboljšanju nadzora nad pristnostjo medu ter vzpostavitvi sistema sledljivosti. A evropski čebelarji v vsem tem opozarjajo tudi na pomanjkljivosti. Zato je Evropska čebelarska zveza (EBA) pred dnevi na Evropsko komisijo glede platforme za med naslovila pismo. Več o tem pa je za Kmečki glas pripravila dr. Urška Ratajc iz Čebelarske zveze Slovenije, ki je hkrati tudi vodja znanstvenega odbora EBE.

Ustanovitev in namen delovne skupine »Honey Platform«

Zadnje dopolnitve evropske Direktive o medu so začele veljati 13. junija 2024 (Direktiva Sveta 2001/110/ES in Direktiva 2024/1438). Spremembe med drugim določajo natančnejše označevanje porekla medu ter vključujejo več določb, ki jih bo treba v prihodnjih letih še implementirati. Ena ključnih določb je vzpostavitev delovne skupine »Honey Platform«, ki bo svetovala glede preostalih sprememb direktive. Podajala bo namreč priporočila glede metod za izboljšanje nadzora nad pristnostjo medu ter glede vzpostavitve sistema sledljivosti, ki bi omogočil sledljivost medu do čebelarja ali uvoznika. Poleg tega bo svetovala tudi pri posodobitvi meril sestave in drugih parametrov kakovosti ter pri vzpostavitvi referenčnega laboratorija.

Evropska komisija je z ustanavljanjem te strokovne delovne skupine pričela junija 2024, ko je objavila javni poziv za članstvo. Skupina vključuje pristojne organe za nacionalno izvajanje Direktive o medu, organizacije, ki zastopajo ustrezne deležnike v verigi preskrbe z medom (čebelarje, polnilce medu, uvoznike, logistične ponudnike, trgovce na drobno, potrošnike itd.), organizacije civilne družbe ter strokovnjake iz zasebnega sektorja ali akademskih krogov.

Stališča Evropske čebelarske zveze (EBA) na sestankih zastopata prof. dr. Andreas Thrasyvoulou (Grčija) in dr. Urška Ratajc (Slovenija). EBA se zavzema za boljšo ureditev trgovine z medom in zapolnitev vrzeli, ki omogočajo vnos manj kakovostnega medu in ponarejenih izdelkov na evropski trg z medom. Ker je boj proti ponaredkom eden glavnih ciljev EBA, se EBA odločno zavzema za izboljšanje predpisov in nadzora.

Pismo Evropski komisiji glede platforme za med

EBA ustanovitev te delovne skupine pozdravlja kot pozitiven in nujen korak k reševanju dolgoletnih zakonodajnih izzivov, s katerimi se sooča sektor pridelave medu. V duhu konstruktivnega dialoga smo se odločili, da Evropski komisiji pošljemo pismo s predlogi, kako povečati učinkovitost in pomen teh srečanj za vse deležnike. Spodaj objavljamo del vsebine pisma.

»EBA združuje 55 čebelarskih organizacij iz 30 držav, ki skupaj zastopajo 414.349 čebelarjev. Aktivno sodeluje z vsemi evropskimi čebelarskimi združenji, ki si prizadevajo za boj proti goljufijam in ponarejanju medu. Njeno delovanje temelji na bogatih izkušnjah čebelarjev ter obsežni mreži znanstvenikov, specializiranih za značilnosti, lastnosti in kakovost medu, analitske metode, zaznavanje ponaredkov ter zakonodajni okvir, ki ureja med in druge čebelje pridelke.

Strokovno znanje čebelarjev in znanstvenikov, ki sodelujejo v okviru EBA, je v 24 letih od sprejetja Direktive 2001/110/ES ter 11 letih od njene spremembe z Direktivo 2014/63/EU razkrilo več zakonodajnih vrzeli, ki omogočajo goljufije in ponarejanje medu, zlasti:

• neobstoječi izvedbeni akti Komisije, ki bi določali metode za preverjanje skladnosti medu z merili kakovosti, določenimi v direktivah 2001/110/ES in 2014/63/EU;
• neobstoj predpisanih metod za zaznavanje odstranjevanja HMF (hidroksimetilfurfurala) iz pregretega medu ali dodajanja umetnih encimov;
• neobstoječi izvedbeni akt Komisije, ki bi opredelil izraz »pretežno« v zvezi sortnimi medovi (Direktiva 2014/63/EU, člen 4(2a));
• neobstoječi izvedbeni akt Komisije, ki bi določil minimalno vsebnost cvetnega prahu v filtriranem medu (Direktiva 2014/63/EU, člen 4(2b));
• neupravičena umestitev filtriranega medu pod definicijo pekovskega medu (Direktiva 2024/1438);
• odsotnost specifičnih mejnih vrednosti za tuje organske in anorganske snovi v sestavi medu, kljub ohlapni formulaciji »Med mora biti, kolikor je mogoče, brez organskih ali anorganskih tujih snovi (Priloga II k Direktivi 2001/110/ES);
• omogočeno prikrivanje porekla medu z generičnimi izrazi, kot je »mešanica«, kar je v nasprotju z Uredbo 1169/2011, ki potrošnikom zagotavlja pravico do poznavanja geografskega izvora živil;
• čeprav spremenjena Direktiva 2024/1438 zahteva navajanje vseh držav izvora, vključenih v mešanico medu, ter pripadajoče odstotke, trenutno ni laboratorijske metode, ki bi to lahko preverjala. Kljub temu delovna skupina »Honey Platform« tej kritični težavi ne namenja prednostne obravnave;
• besedilo v Prilogi I k Direktivi 2001/110/ES »Glavne vrste medu so:« namiguje na možnost obstoja drugih vrst, poleg navedenih, kar omogoča zavajajočo rabo izrazov, kot so »surovi med«, »neobdelani med«, »deviški med« ali celo »veganski med«.

Poleg teh vrzeli trenutna zakonodaja EU vsebuje določbe, ki neupravičeno kaznujejo poštene čebelarje. Zlasti so problematični korelacija med diastaznim številom in vsebnostjo HMF v medovih z naravno nizko encimsko aktivnostjo ter naravna odstopanja v različnih parametrih pri sortnih medovih – ki trenutno niso navedeni kot izjeme.«