Nedavno smo se srečali s kolarjem, sicer tudi kmetovalcem, rejcem prašičev, sedaj upokojencem, 76 letnim Edijem Leskovarjem iz Stare Gore. »Pridite pogledat kaj sem ustvaril v teh dneh,« nam je povedal. »Po dolgih letih sem izdelal kompleten kmečki voz, kateremu pravimo garčnik.« Edi je eden redkih kolarjev v Sloveniji, ki še zna izdelati vse kolarske izdelke, zato nismo hoteli izgubiti priložnosti, da  njegov izdelek ovekovečimo v sliki. Ker smo Edija z njegovimi čudovitimi kolarskimi izdelki že predstavili  v Kmečkem glasu, ga kot kolarja poznajo celi Sloveniji. Zanimalo nas je, kako je prišlo do naročila kompletnega voza? »Ravno prek objav o mojem delu v  Kmečkem glasu,  me ljudje pokličejo, če bi jim izdelal kak kolarski izdelek. Tokrat me je poklical ljubitelj kmečkega orodja in vozov Tadej Murkovič iz Bodoslavcev, ki je zbiratelj kmečkih orodij, kmečkih vozov in drugih zgodovinskih predmetov. Želel si je, da mu izdelam kompleten kmečki voz, ki mu pravimo garčnik. To je voz s katerim so s vprežno živino, po navadi z eno kravo, šli na travnik ali püngrad, sadovnjak, ter na kake vrati, po travo, za živino. Ko so ga vpregli s konji, pa so se odpeljali z njim v oddaljeno mesto po nakupih, na mlin, na »oljovo«, ali kakih drugih opravkih. Tedaj so čez lojtre položili desko, ki je služila za sedež. Če so položili več desk za sedež so se z njim, ko je bil »opleten«, okrašen z »pantli«, trakovi in rožami peljali tudi na gostijah. Tak voz je v preteklosti imela skoraj vsaka mala ali večja kmetija. Moram reči, da sem z veseljem sprejel naročilo. Moram povedati, da je naročnik, sledil izdelavi voza in je del delavnega procesa posnel s kamero. Voz bo sedaj romal v nadaljnjo obdelavo, to je h kovaču, ki ga bo okoval. Naročnik voza je to delo zaupal kovaškemu mojstru Janezu Miru iz Grabonoša pri Sv. Juriju ob Ščavnici, ki daleč naokoli ednini vozno podkovski kovač, ki pa se sedaj ukvarja umetnim kovaštvom.« Ni treba posebej povedati, da so taki zapisi, ob umiranju starih obrti, v trem primeru kolarstvu, hvale vredni za zgodovinarje. Prav zato smo se na kratko posvetili, mi bomo rekli, kolarskemu mojstru Ediju Leskovarju, ki ima kljub letom veliko volje do vihtenja kolarske sekire. Moramo pa omeniti, da je Edni izučen kolar, saj se je kolarske obrti izučil pri kolarskem mojstru Alojzu Dolinšku v Presiki pri Ljutomeru. Čeprav nima mojstrske diplome, je  mojster svojega poklica. Zelo mu je žal, da se mladi ne zanimajo za ta poklic, ki bo z zadnjimi izučenimi kolarji za vedno izumrl. Povedal je še, da se izdelave kolarskih izdelkov, ni mogoče naučiti iz knjige, do znanja lahko pride le pomočjo mojstra, ki obvlada kolarski poklic.

Ludvik Kramberger