Državno rogato divjad neomejeno pasemo kjerkoli

Če je cilj gozdarstva dolgoročno stabilen in sonaraven gozd, ki svojo obnovo zagotavlja skozi naraven pomladek drevja na temelju okolju vzdržne številčnosti divjadi, so lovski cilji pogosto diametralno nasprotni temu. Z mnogimi ukrepi, zlasti ogromnim vnosom dodatne hrane, namreč nenaravno večajo populacije rastlinojede parkljaste divjadi in tako vsaj na polovici Slovenije onemogočajo naravno obnovo gozda. S tem škodujejo ne samo gozdovom, pač pa tudi njihovim lastnikom in celotni družbi.

Več ključnih načrtovalcev upravljanja populacij prostoživečih živali na Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS), ki bi morali neodvisno služiti dobrobiti gozdov, je tako v strokovnih organih Lovske zveze Slovenije. Na primer dr. Matija Stergar je član Strokovno-znanstvenega sveta LZS, na ZGS pa je vodja službe za lovsko načrtovanje, Marko Jonozovič je nosilec lovskega načrtovanja na OE Ljubljana in član Sveta ZGS, je tudi nekdanji dolgoletni vodja oddelka za gozdne živali in lovstvo na ZGS, hkrati je član Komisije za lovsko čuvajsko službo pri LZS. Marko Vilfan je vodja Lovišča s posebnim namenom (LPN) Kočevsko in član Sveta ZGS, hkrati pa predstavnik OZUL LUO Notranjska. Peter Krma je vodja odseka za načrtovanje razvoja gozdov na OE Postojna in izdeluje lovsko-upravljavske načrte, je član Sveta ZGS, po novem pa je tudi vodja LPN Jelen v postojnski enoti. Poleg tega taisti lovski načrtovalci večkrat sodelujejo na lovih in tako se tudi na take načine krha videz neodvisnosti in nepristranskosti načrtovalcev od lovskih organizacij. Slednje še posebej zato, ker jih ne boste nikjer srečali v organizacijah, ki zastopajo lastnike gozdov, kmete, njihove stanovske organizacije, ni jih niti v nevladnih organizacijah s področja varstva narave itd.

Zato smo na ZGS in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) naslovili vprašanja, ki jih skupaj z odgovori objavljamo v nadaljevanju. MKGP je več ali manj odgovoril enako kot ZGS in dodal še nekaj splošnega.

Kako država zagotavlja in kako ZGS uresničuje načelo neodvisnosti lovskega načrtovanja od interesnih skupin, kot so kmetijci, lovci, lastniki gozdov (podobno kot revirni gozdarji ne smejo biti izvajalci sečnje ipd.)?

Usmerjanje populacij divjadi in njenega okolja v okviru lovsko-upravljavskega načrtovanja temelji na dveh ključnih izhodiščih: podatkih o divjadi in njenem okolju ter participaciji (zunanjih) deležnikov. Podatke o divjadi (npr. telesna masa, zdravstveno stanje) in o odnosu med divjadjo in njenim okoljem (npr. objedenost mladja, škode po divjadi) pridobivamo prek uradnih (in neodvisnih) monitoringov, kar zagotavlja »neodvisni« del načrtovalskega procesa. Ker so cilji upravljanja divjadi namenjeni družbi kot celoti, pa ukrepe usklajujemo z različnimi deli družbe. V ta proces želimo čim tesneje vključiti lastnike gozdov, predstavnike kmetijstva, lovstva, naravovarstva itd. in se z odločitvami približati njihovim potrebam oz. najti konsenz med vsemi predstavniki različnih delov družbe.

Ali smejo biti lovski načrtovalci lovski pomočniki v loviščih s posebnim namenom – LPN?

Lovski načrtovalci so zaposleni v ZGS, organizacijski del ZGS so tudi LPN. Zaposleni v ZGS niso lovski pomočniki.

Ali smejo biti lovski načrtovalci in zaposleni na MKGP izvajalci lova v LPN kot zaposleni v ZGS oz. na MKGP in ne kot lovski gostje (proti plačilu)?

LPN v sestavi ZGS so ena izmed organizacijskih enot ZGS. Zaposleni v ZGS sodelujejo pri različnih dejavnostih v LPN (izvedba biomeliorativnih in biotehničnih del). Sodelujejo tudi pri izvedbi realizacije odvzema netrofejne divjadi. V zadnjih letih (zlasti v letih 2023 in 2024) je namreč močno narasel načrtovan odvzem nekaterih vrst parkljaste divjadi (zlasti jelenjadi in divjega prašiča), pri čemer je primarni namen višanja odvzema zmanjšanje vpliva divjadi na uspešnost pomlajevanja gozda in zmanjševanje škod. Odvzem je bil predvsem ob naporih zaposlenih v LPN, lovskih pomočnikov in v manjšinskem delu zaposlenih v ZGS izvršen skladno z lovskoupravljavskimi načrti. Pri odstrelu netrofejne divjadi v LPN lahko torej sodelujejo vsi zaposleni v ZGS, ki imajo veljavno lovsko izkaznico in službeno izkaznico ZGS, pri čemer pa tisti, katerih delovno mesto ni znotraj organizacijskih enot LPN, to izvajajo v svojem prostem času in seveda brezplačno, skladno z navodili vodij LPN in revirnih lovcev. V primeru, da bi kdo od zaposlenih v ZGS želel izvajati trofejni odstrel, je to seveda mogoče na način kot velja za vse lovske goste, torej proti plačilu, skladno z veljavnim cenikom.

Ali je lahko lovski načrtovalec v ZGS hkrati tudi zaposlen v LPN?

Skladno s pogodbami o zaposlitvi nekateri zaposleni na ZGS, ki so odgovorni za lovskoupravljavsko načrtovanje, opravljajo tudi delo vodje LPN. To je stvar notranje organizacije in racionalizacije dela na ZGS, vsi navedeni pa so zaposleni na ZGS.

Ali smejo biti lovski načrtovalci in zaposleni na MKGP v organih LZS, KGZS, ZRSVN ipd.?

V interesu ZGS kot javne službe je, da strokovna stališča s področja gozdarstva in lovstva prenaša tudi do drugih deležnikov, ki so povezani z navedenima področjema. Zaposleni na ZGS sodelujejo v organih različnih organizacij, npr. Strokovni svet SiDG, Strokovno-znanstveni svet LZS, certificiranje PEFC, poučevanje na višji strokovni šoli v Postojni, sodelovanje v organu Nacionalne poklicne kvalifikacije ipd.

Kako ZGS (MKGP) spremlja ter usmerja gornje aktivnosti od 1. 1. 2022 dalje?

S sklepom o nezdružljivosti del, konkurenčni prepovedi in izogibanju nasprotnih interesov, ki ga je izdal direktor ZGS, so navedena nezdružljiva dela in določeno nasprotje interesov. Sklep določa tudi komisijo za vprašanja nezdružljivosti del, konkurenčno prepoved in nasprotje interesov, ki preverja opisano področje.

Kdo so lovski pomočniki v LPN od 1. 1. 2022 dalje, kaj in koliko so uplenili v LPN brez plačila odstrela (njihov poimenski spisek)?

Vsak lovski pomočnik podpiše dogovor o udejstvovanju v LPN. Lovski pomočniki so osebe, ki niso zaposlene v ZGS. Imajo veljavno lovsko izkaznico in brezplačno pomagajo zaposlenim pri realizaciji lovskoupravljavskih načrtov, predvsem pri izvedbi načrtovanih del in ukrepov v življenjskem okolju divjadi, pri izdelavi lovsko-tehničnih objektov in naprav ter pri lovu netrofejne divjadi. V letu 2022 je z LPN sodelovalo 298 lovskih pomočnikov, v letu 2023 pa 305. Ker se odvzem nekaterih vrst divjadi v zadnjem obdobju izrazito povečuje, je pomoč lovskih pomočnikov za uresničitev lovskoupravljavskih načrtov nujna. Ker gre za varovane osebne podatke, poimenskega seznama lovskih pomočnikov ni možno posredovati. Gre za osebe, ki niso zaposlene v ZGS in svojo pomoč opravljajo brezplačno.

NEZAUPANJE PA OSTAJA

Ena od temeljnih lastnosti pravne države in zaupanja vredne uprave (v tem delu tudi »državnega« gozdarskega in lovskega načrtovanja) so strokovnost, neodvisnost in integriteta. Zaposleni v javni gozdarski službi se po 70. členu zakona o gozdovih ne smejo ukvarjati z dejavnostjo gospodarjenja z gozdovi, s trženjem lesa, zastopanjem oseb, ki se ukvarjajo z navedenimi dejavnostmi ter s skrbništvom nad gozdovi v lastništvu drugih oseb. Ta določba je omejujoča za večino zaposlenih v ZGS (razen za zaposlene v loviščih s posebnim namenom – LPN, ki so del tega istega zavoda!). In čeprav bi bilo včasih za lastnike gozdov zelo priročno, da jim nekdo na hitro reši težave z lubadarkami, česar je sposobna večina revirnih gozdarjev, pa je prav, da je ureditev omejujoča, sicer bi si lahko mislili, da terenski kader dela načrte in označuje drevje za svoje popoldanske aktivnosti.

DRŽAVA V DRŽAVI

Očitno ima pri tem lovstvo povsem drugačen status, saj državni zavod za gozdove dela tudi lovskoupravljavske načrte. Kot omenjeno: gozdarskih načrtov zaposleni v ZGS – z izjemo lovcev – ne smejo izvajati. Ločena je torej upravljavska funkcija od izvajalske. Istočasno pa država (MKGP) in ZGS pravita, da je čisto v redu, če zaposleni v javni gozdarski službi in celo lovski načrtovalci v svojem prostem času streljajo netrofejno divjad do planirane višine odstrela. ZGS ima celo lovske načrtovalce, ki istočasno vodijo lovišča s posebnim namenom … Če netrofejno divjad primerjamo z nego mladja, kjer odstranjujemo tržno nezanimivo konkurenčno mladovje, potem se iz opisanih razlik vidi, da je lovstvo država v državi in da zanje splošna pravila ne veljajo.

Lovski načrtovalci so glede na enormno razbohotenje jelenjadi na znatnem delu države več kot očitno nepravilno načrtovali odstrel te vrste.

Kot pravita vodstvi ZGS in MKGP, je divjadi preveč in se je sedaj lotevajo s povečanim odstrelom, ki ga izvajajo tudi lovci iz javne gozdarske službe. Lovstvo je brez dvoma tudi strast, veselje in užitek. Napake lovskih načrtovalcev se na opisan način poplačajo z brezplačnim užitkom, poleg tega pa so lahko lovski načrtovalci iz ZGS še v vodstvenih strukturah Lovske zveze Slovenije, kjer delijo svoje znanje (in zasluge) z lovskimi kolegi … Seveda teh istih ljudi ne boste srečevali v združenjih, ki zastopajo pravice gozda do naravne obnove, ki zahtevajo zmanjšanje škod na travinju ipd.

Morda je vse skupaj res skladno s predpisi, a zbuja nezaupanje v posameznike ter inštitucije, ki naj bi skrbele za okolju vzdržen stalež divjadi. Nenazadnje je nemoralno. Morda pa je to le »kuhanje žabe« v smeri, da bi bilo normalno, če si državna gozdarska firma zasluži še svoje načrtovalce in odkazovalce drevja. Tako bi lahko »s polnimi usti« zaužila tisto, kar pripada vsem državljanom, in to ne samo sedanji generaciji. Tako kot so sedaj mnogi lovci v spregi s kmetijskim ministrstvom prepričani, da svojo rogato divjad lahko neomejeno pasejo kjerkoli in v poljubnem obsegu.