Upokojeni miličnik Branko Kjuder je pred številnim občinstvom na Bunčetovi domačiji v Dutovljah predstavil svojo obsežno monografijo z naslovom »Jaz in moj čas«, v kateri je na 460 straneh v besedi in sliki zajel dobrih sedem desetletij svojega življenja, spominov, dogodkov tako v zasebnem kot tudi službenem življenju, pa tudi dogajanje v družbi in utripu Krasa in Kraševcev. Njegova zgodba se je začela z rojstvom leta 1950 leta v Ljubljani, a je do osmega leta živel v Kazljah, se nato preselil v Štorje in Sežano in sedaj živi v Dutovljah, kjer si je s soprogo Sonjo ustvaril topel dom, ki je bil v času osamosvojitvene vojne za Slovenijo tajno skladišče orožja policije. Branko, ki se je šolal za orodjarja v Kranju in nekaj časa delal v sežanski tovarni radijskih sprejemnikov Iskri, je svojo poklicno pot od 1974 do 1998 posvetil milici oz. policiji. Kar 10 let je bil predsednik sežanskega društva upokojencev, 12 let pa je vodil Turistično društvo Dutovlje, ki je z marljivo predsednico Nevo Filipčič tudi organiziralo tokratno predstavitev njegove knjige v Dutovljah. Veliko prostora je v knjigi namenil prav TD Kras, katerega vodenje je prevzel leta 2008 in ki ima pomembno vlogo pri organizaciji tradicionalnega praznika terana in pršuta.

Branko je tudi inovator in tako si je sam izdelal nekaj različnih pripomočkov. Najbolj ponosen je na luščinar, stroj za trenje lešnikov, v katerega je vložil veliko dela, znanja in denarja ter ga je kar štirikrat popravljal, da je dosegel primerno kakovost trenja lešnikov. Njegova kmetija, predvsem vinogradniško usmerjena, je bila do leta 1995 na seznamu zaščitenih kmetij, pridelal pa je tudi odličen teran, a je vinograde pozneje prodal. Na prijetna opravila trgatve, veselje vinogradnika in vinarja ter druženje spominjajo tudi številne fotografije. Prikazal je tudi stroške dela v vinogradu, pri tem pa ni upošteval vrednosti svojega dela. A kljub temu pravi, da ljubezni do svoje zemlje in užitkov na svojem, kljub temu da je včasih težko, se enostavno ne da oceniti.

Olga Knez