Živinoreja na območju kraškega travinja

Društvo rejcev drobnice Ilirska Bistrica je v sodelovanju s Kmetijsko gozdarskim zavodom Nova Gorica, društvom rejcev drobnice Krasa in Istre, rejci drobnice občin Pivka in Postojna ter Občino Pivka organiziralo okroglo mizo z naslovom Živinoreja na območju kraškega travinja južne Primorske v obdobju 2015–2020. Okrogla miza je bila razdeljena v tri sklope, in sicer: zelena komponenta in ukrepi KOPOP 2014–2020, ohranjanje različnih dejavnosti v prostoru z vidika ravnotežja med kmetijstvom, gozdarstvom in lovstvom ter povezovanje društev in sodelovanje rejcev. Poleg kmetov in kmetijskih svetovalcev so se okrogle mize med drugimi udeležili tudi državna sekretarka Tanja Strniša in generalna direktorica direktorata za kmetijstvo Tadeja Kvas Majer z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Branko Ravnik, direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.

Program razvoja podeželja za novo obdobje (2015–2020) je prinesel veliko sprememb, nekaj dobrodošlih, a žal več tistih, ki povzročajo težave. In prav slednje so pri vnosu vlog za neposredna plačila zaznali tudi kmetijski svetovalci na območju Notranjske in južne Primorske.

Okroglo mizo je vodila Darja Zadnik s postojnske izpostave KGZ Nova Gorica, ki je v uvodu izrazila zadovoljstvo, ker so pobudo za izvedbo pogovora dali rejci, kmetje, torej tisti, ki jih problemi v zvezi z novim programskim obdobjem neposredno najbolj zadevajo. Ob tem je izrazila zadovoljstvo, da kmetje razpoznavajo kmetijske svetovalce kot vezne člene med kmeti in ostalimi inštitucijami.

Kot je povedala, kmetijski svetovalci ugotavljajo, da se v nekaterih segmentih aktualne kampanje pojavljajo stvari, ki so težko prenosljive v realno življenje. In gotovo je prav to razlog, da letos ministrstvo po besedah državne sekretarke Tanje Strniša doslej zaznava manjše število vlog v kampanji glede na predhodna leta. Pozvala je kmete, naj pohitijo z vlogami, da ne bi ob zaključku kampanje prišlo do nepotrebnih zastojev. Kot je še povedala, se bo nekaj težav pri razdeljevanju kmetijskega denarja še dalo odpraviti, a šele za plačila v prihodnjem letu. In verjetno bo nekaj tega denarja ostalo neporabljenega, ker kmetje nekaterih ukrepov ne morejo izvesti ali se jim ti ne splačajo.

Tadeja Kvas Majer je povedala, da se je skupna vsota plačil na državni ravni iz preteklih 144,2 milijona evrov za neposredna plačila zmanjšala na 138 milijonov, da pa je vendar za nekatere ukrepe, kot so za pridelavo žit, zelenjave, sadja in za prirejo prašičjega mesa, več denarja kot doslej.

Zelena komponenta – cokla poljedelstvu in živinoreji

Med tremi stebri nove evropske kmetijske politike je po mnenju kmetijskih svetovalcev za območje Notranjske in Južne Primorske najpomembnejši tisti, ki podpira ohranjanje trajnega travinja. »Na območju postojnske, pivške in ilirskobistriške občine je kar 97 odstotkov GERK-ov zatravljenih in le trije odstotki so njive,« je o dilemah in možnih rešitvah v zvezi z zeleno komponento povedala Rafaela Žejn, vodja ilirskobistriške izpostave kmetijske svetovalne službe, in k temu dodala, da so se v zadnjih desetletjih najboljše kmetijske površine v dolini reke Reke, porečju Pivke in na Planinskem polju večinoma zatravile. Kot kaže, pa bo tako ostalo tudi v bodoče. »Ker so ta območja opredeljena kot območja okoljsko občutljivega trajnega travinja, je v tej finančni perspektivi preorati travnike v njive prepovedano. Po evropskih merilih je vsaka površina, ki je zatravljena pet let, travnik, četudi je bila prej stoletja njiva. Kar je bilo do 18. januarja vrisano kot njiva, se lahko preorje, drugo ne,« je pojasnila Žejnova in opozorila, da bo to zaustavilo razvoj kmetij, preprečilo načrte mladim prevzemnikom kmetij in ogrozilo težnje po povečanju prehranske samooskrbe. Zadnje čase se po zaslugi podpor mladim prevzemnikom kmetij v preteklem programskem obdobju več mladih odloča za kmetovanje, a so pred novo dilemo. Njihovi starši so namreč oranje iz ekonomskih razlogov morali opuščati, mladi prevzemniki, ki pa imajo več zanimanja za oranje in tudi za pridelavo poljščin ter vrtnin, pa teh površin ne smejo ponovno preorati.

»Na območju Jasena v dolini reke Reke je več kot polovica površin zelenih, po GERK-ih so to travniki, čeprav so v katastru njive. Kmetje so imeli njive več let zatravljene, pogoji za kmetovanje v preteklosti zaradi propada zadrug in izgube kvarnerskega tržišča namreč niso bili ugodni. Zdaj si je zemlja odpočila in površine bi nekateri preorali, pa jih ne smejo. To je za kmete težko sprejemljivo,« je dejala Žejnova in odgovorne pozvala k preučitvi možnosti, da bi se ta območja okoljsko občutljivega trajnega travinja ponovno in bolj natančno določila. Kot je povedala, je bilo v fazi določitve teh območij verjetno premalo upoštevano mnenje prebivalstva, uporabnikov prostora, oziroma jim morda niti ni bilo dovolj natančno predstavljeno, kaj bo zanje to v bodočnosti pomenilo. Kraški svet je namreč še posebej specifičen in so na njem obdelovalne površine možne zgolj na kraških poljih, nekaj rečnih dolinah in vrtačah, ki pa so skorajda 100-odstotno že pod t. i. trajnim travinjem.

Metulji in ptice, kaj pa govedo in drobnica?

Podobnih zahtev je v novem programu razvoja podeželja še veliko, tudi med 16 operacijami programa KOPOP. O tem je govorila Majda Godina, vodja postojnske enote kmetijske svetovalne službe. »Ukrepi KOPOP so obvezni sestavni del PRP 2015–2020 in kot taki podpirajo kmetijstvo v njegovi okoljski funkciji. Namenjeni so spodbujanju nadstandardnih sonaravnih kmetijskih praks, ki so usmerjene v naslednja prednostna področja ukrepanja: ohranjanje biotske raznovrstnosti in krajine, ustrezno gospodarjenje z vodami in upravljanje s tlemi ter blaženje in prilagajanje kmetovanja podnebnim spremembam.«

K ohranjanju kmetijstva in samooskrbe s hrano po besedah Godinove ne bosta pripomogli operacija TRZ I in TRZ II. Operacija TRZ I zahteva, da se za GERK-e, ki so večji od 1 ha (v tekočem letu mora biti na travniku 5 do 10% površine strnjenega nepokošenega pasu), pokosi naslednje leto. Izbirne zahteve pa določajo gnojenje z organskimi gnojili z nizkimi izpusti v zrak, spravilo mrve s travinja in opustitev silaže. Kot problem Godinova zaznava majhen delež GERK-ov, ki so večji od 1 ha, in obveznost vključevanja 20 % kmetijskih površin v ukrepe za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Predlaga, da se operacija ne veže kot obveznost za druge ukrepe. Operacija TRZ II pa kot obvezno zahtevo določa opustitev silaže ob izbirni zahtevi nepokošenega pasu ali gnojenje z organskimi gnojili z nizkimi izpusti v zrak. Pri tej operaciji je problem predvsem obtežba (0,5 GVŽ), ki je za območje Primorske prevelika in obveznost vključevanja 20 % kmetijskih površin v ukrepe za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Kar nekajkrat, skorajda pod vsakim ministrom posebej, so si namreč primorski kmetje že morali izboriti manjšo (0,2 GVŽ) obremenitev.

Rejec drobnice iz Dolenje vasi in predsednik društva rejcev drobnice Krasa in Istre Evgen Gerželj je tudi tokrat povedal, da pusti kraški travniki ob zahtevani obremenitvi ne nudijo dovolj hrane. Predlagana sprememba je zato znižanje obtežbe in brez obveznosti za druge ukrepe.

Med spornimi ukrepi je tudi Shema NTR_HAB, ki za ohranjanje posebnih traviščnih habitatov prepoveduje košnjo do 30. junija, če pa se uveljavlja ukrep za ohranjanje travnatih habitatov za metulje (Shema NTR_MET), se ne sme kositi med 15. junijem in 15. septembrom. »Za ta ukrep skoraj ni zanimanja, ker ga je možno uveljavljati večinoma na bolj močvirnatih zemljiščih, kjer je sušenje trave oteženo. Ker Planinsko polje ni na območju travniških habitatov, naj se ga vanj vključi. Ukrep ohranjanja habitatov ptic vlažnih travnikov (Shema NTR_VTR) pa je finančno tako zanimiv, da bo povzročil opuščanje živinoreje,« je dejala Majda Godina in navedla primer kmeta, ki je doslej na osmih hektarjih travnikov na leto zredil osem bikov. »Izračunal je, da se mu to po novem ne splača več in bo raje redil samo še dva bika za domačo porabo, ker bi za večje število bikov dobil manj denarja kot ga bo ob zmanjšanju pridelave krme oziroma upoštevanju zahtev ukrepa,« je pojasnila Godina.

Brez pripomb tudi spremembe niso možne

Državna sekretarka Strniša je ob prisotnim kmetom in svetovalni službi povedala, da bodo vse njihove pripombe in predloge poskusili upoštevati pri programu za prihodnje leto. V zvezi s prepovedjo oranja je pojasnila, da lahko Slovenija do leta 2020 v njive preorje največ pet odstotkov travniških površin in da bodo na ministrstvu ponovno preverili, ali je teh pet odstotkov pravično in smiselno razdeljenih. Prav tako je obljubila, da bodo skušali zmanjšati obtežitev na hektar ter dala priznanje kmetijskim svetovalcem za njihov trud in sistematično beleženje problemov na terenu v zvezi z ukrepi nove kmetijske politike.

Nista pa zelena komponenta in ukrepi KOPOP edina težava, ki v negotovost spravlja notranjske in primorske kmete. Rudi Dimic, rejec drobnice iz Šembij, je opozoril na veliko škodo, ki jo povzročajo zveri, in na neplačevanje teh škod s strani države, češ da ta nima denarja.

O ohranjanju različnih dejavnosti v prostoru z vidika ravnotežja med kmetijstvom, gozdarstvom in lovstvom ter o povezovanju društev in sodelovanju rejcev je beseda tekla v nadaljevanju, o tem pa bomo pisali v eni od prihodnjih številk Kmečkega glasa.