V Radgoni na Agri je bilo vse najlepše, o vsem lepem in uspešnem je bilo govora vsepovsod. Najlepši je bil seveda politični vrh, ki je vsako najmanjšo priložnost izkoristil za fotografiranje in sajenje rožic. Za cel kup uradništva pa tudi nekaj znanstvene stroke je bilo treba organizirati tudi nekaj posvetov in okroglih miz. A glej ga zlomka, na zelenjadarskem posvetu recimo ni bilo nobenega pridelovalca zelenjave, nič kaj bolje ni bilo na sadjarskem in na drugih. Stroka in birokracija sta bila v večini primerov v vlogi predavatelja in poslušalca. Očitno navedeni še kar niso dojeli, da kmetje na sejem nikakor ne pridejo z namenom, da jim bo nekdo pral možgane. Še posebej ne s stokrat prežvečenimi temami. Tja pridejo, da se oddahnejo od vsakodnevnih skrbi in dela, da v živo vidijo novo mehanizacijo, da morda celo ujamejo kak popust in da poklepetajo s panožnimi sovrstniki. Hkrati pa izkoristijo prijetno s koristnim in s seboj pripeljejo še družino na redek izlet ter na sejemsko jedačo in pijačo – torej na »dobrote z žara«. Pa bi slednje bile v Portorožu najbrž cenejše. No, letos marsikdo na to prireditev ni prišel zaradi nujnih del po katastrofalnih poplavah, nekateri pa zaradi bojazni, da jim bo novo deževje prineslo novo grozo.
Ob začetku vsakega sejemskega dne je ob kavi in dobrotah biotehniških šol z obiskovalci klepetala kmetijska ministrica. In ko smo pri klepetu, kmetijsko ministrstvo menda razmišlja o tem, na katerih območjih je še smiselno sejati koruzo oz. kmetijske rastline, ki rabijo več vode. Pripravljajo menda tudi prenovljeno strategijo prilagajanja podnebnim spremembam, sistematično naj bi se lotili tudi njihovega blaženja.
Na žalost kmetov in v izgovor kmetijske in gozdarske birokracije in stroke imamo podnebne spremembe – sicer res ne vem, kdo bi hotel biti kriv za žalostno stanje v kmetijstvu in gozdarstvu. Namesto o tem, kako bi pridelali več, je kmetijsko ministrstvo predstavilo akcijski načrt za manj izgub in odpadne hrane v verigi preskrbe. Kmetje je nič ne zmečejo stran! Pa bo menda po radgonskem sejmu vse drugače in vse boljše. Birokrati, ki jim na vsake toliko časa popusti cepivo proti hitrosti, bodo na horuk, tako kot se na hitro pripravijo »dobrote z žara«, kmetijstvo prilagodili podnebnim spremembam. V ta namen naj bi skoraj podvojili površine za ekološko pridelavo (iz 11 % na 18 %). Pa jih imamo najbrž že sedaj toliko, le da birokrati tega ne vidijo, saj pridelovalci bežijo od njihove papirologije, modrovanj in stroškov.
Da ne pogrevam postane juhe, bilo je tudi nekaj svežih hitrih »dobrot z žara«. Bila je podpisana pogodba za izvajanje finančnih instrumentov v kmetijstvu za obdobje 2023–2027 in menda bo na voljo 37 milijonov. Mali kmetje bodo lahko dobili do 25.000 evrov brezobrestnega kredita, veliki pa do enega milijona … Tik pred začetkom sejma so poplavljeni kmetje dobili aplikacijo za popis škode po poplavah. In če jim slučajno niso vode in plazovi odnesli računalnikov ali pa ti niso polni mulja, so po dvajsetih dneh od poplav imeli na voljo še šest dni za vnos informativnega popisa škode. No, ta vpis bo koristil za hitrejše odzivanje in ukrepanje ministrstva – kmetje pa morajo, ne glede na to aplikacijo, škodo prijaviti občinskim in drugim popisnim komisijam, če želijo imeti izplačane odškodnine.
Novost sejma je bila tudi prisotnost Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport – ti so se namesto z lesom (na ministrstvu imajo direktorat za lesarstvo) ukvarjali s konopljo kot gradbenim materialom. Nam morda manjka lesa? Za dober les rabiš dober gozd, za tega pa dobrega lastnika in dobrega gozdarja. In gozdarjem je ob letošnji Agri žar oglja močno pojenjal, saj so ob vseh vetrolomih, plazovih, poplavah in lubadarju skupaj z ministrstvom uspeli pripraviti okroglo mizo na temo primernega obnašanja v gozdovih. Halo! Kmetje se v gozdu znajo obnašati, tisti, ki se ne znajo, pa ne hodijo na Agro.
Pred Agro, v času sejma in po njem pa se kmetje soočajo z realnostjo dela na svojih kmetijah ter s spopadanjem s posledica vremena. Od »dobrot z žara« pa bodo mali in srednji kmetje deležni čevapčičev, največji pa nekaj pleskavic z obetom, da jih bo manj, a bodo večje. Na račun čevapčičev, seveda …