Praktično na vseh trgih lesa po svetu in v Evropi se cene žaganega lesa iglavcev kot tudi cene hlodovine iglavcev, še posebej za namene gradbeništva, še naprej znižujejo. Do teh znižanj pa trenutno na naših najbližjih trgih (Avstrija, Italija) in tudi na slovenskem trgu ne prihaja več in cene so se stabilizirale. Neposredni razlog za znižanje cen žaganega lesa na ostalih trgih sveta so znižana pričakovanja rasti gradbeništva ob visokih obrestnih merah in visoki inflaciji. Ob pričakovanju zmanjševanja rasti močno upada tržno povpraševanje po lesu. Zaradi tega so pod pritiskom cene tako za veletrgovce z lesom kot za lastnike gozdov, saj imajo žage v svojih skladiščih dovolj zalog tako hlodovine kot žaganega lesa. Hkrati pa se je končala tudi cenovna evforija energetskega lesa, ki so jo v trenutni energetski krizi potencirali špekulanti – tako proizvajalci pelet in ostalih lesnih kuriv kot tudi trgovci z zadrževanjem količin na skladiščih. Stabilne cene so se ohranile le pri hlodovini iglavcev izjemne kakovosti in pri listavcih.

Trenutno se v Sloveniji cene hlodovine iglavcev na kamionski cesti, podobno kot v Avstriji, v povprečju gibljejo med 100 in 105 €/m3 za hlodovino žagarske kakovosti. Listavcem, predvsem bukvi, se je cena še malenkost dvignila predvsem na račun večjega povpraševanja po energetskem lesu, kar je posledično privedlo tudi do povišanja cen hlodovine listavcev za žage. Da cene listavcem nekoliko rastejo, pa pripomore tudi večja aktivnost svetovne pohištvene industrije, ki naj bi se nadaljevala tudi v prihodnjem letu. Večja negotovost pa ostaja v gradbeništvu. Kljub rahli umiritvi strasti na energetskih trgih namreč ta sektor zaradi visokih cen surovin, energije in visokih obrestnih mer v prihodnost zre s pesimizmom in pričakuje nadaljnji upad. Vse to pa povzroča negotovost tudi na trgu lesa iglavcev v Sloveniji.

Kljub vsemu se pričakuje, da bodo smrekovi gozdni sortimenti kakovosti A/C preko zime zadržali stabilno ceno okrog 105 €/m3. V Avstriji, kjer so trenutno žage polne hlodovine, bo k temu pripomogla zmanjšana dobava svežega lesa zaradi zmanjšanja sečnje v snežnih razmerah. Viške, ki še vedno izhajajo iz naravnih ujm, pa bodo delno reševali tudi z izvozom hlodovine na večje slovenske žage. Te trenutno hlodovino iglavcev uvažajo še iz Nemčije, Italije in Hrvaške. Stabilne so že nekaj časa cene hlodovine bora, visoko ceno pa ohranja tudi hlodovina macesna, po katerem je veliko povpraševanje. Visoko ostaja tudi povpraševanje po hrastu in bukvi, po javorju pa je nekoliko manjše.

Visoke cene fosilnih goriv še zagotavljajo povpraševanje po energijskem lesu, a so se cene drv umirile. Začela pa je padati cena pelet, še posebej je to očitno na nemškem trgu, kjer je cena pelet dosegla najvišjo raven, a je v nekaj dneh iz okrog 800 €/t padla na okrog 550 €/t. Trenutno so Nemci zaradi izjemnih zalog primorani znatne količine ob velikih stroških transporta prodajati v Italijo, kjer je povpraševanje še veliko.

 NARAŠČAJOČA SVETOVNA PORABA LESA

Po poročilu Organizacije združenih narodov za prehrano in kmetijstvo naj bi se svetovna poraba žaganega lesa, furnirja, vezanega lesa, ivernih plošč, celuloze in drugih primarnih lesnih izdelkov do leta 2050 povečala za 37 %. Rast bo poganjalo predvsem povečanje rabe lesa v razvijajočih se delih sveta, in sicer predvsem v sektorjih papirja, embalaže, oblačil, pohištva in gradbeništva. Hkrati se bo povečala tudi poraba lesa za kurjavo – ta bi lahko leta 2050 znašala med 2,1 milijarde in 2,7 milijarde kubičnih metrov. Porabo energije iz lesa do leta 2050 bosta oblikovala dva glavna trenda: tradicionalna uporaba lesa za kurjavo v dveh najhitreje rastočih regijah sveta, podsaharski Afriki in južni Aziji, ter predvidena vloga sodobne biomase pri pridobivanju obnovljive energije. To povpraševanje bo treba zadovoljiti s povečanjem produktivnosti s trajnostnim gospodarjenjem v obstoječih gozdovih in spodbujanjem proizvodnje lesa v okviru programov in projektov obnove zemljišč.

 Če bo naravno obnovljena gozdna proizvodnja stabilna, torej brez ekstremnih požarov, suš, vetrolomov, izbruhov škodljivcev …, bo treba do leta 2050 zasaditi vsaj 33 milijonov hektarjev novih gozdov. Sicer pa ustrezno poškodbam po naravnih ujmah mnogo več.

CENE GOZDNIH LESNIH SORTIMENTOV IN ŽAGANEGA LESA KROJITA SEVERNOAMERIŠKI IN NEMŠKI TRG

Cena žaganega lesa iglavcev je v Nemčiji septembra v primerjavi z lanskim letom padla za skoraj 21 %. Trenutno padec skupne cene lesa v Nemčiji sicer ni tako očiten predvsem zato, ker cene industrijskega in energetskega lesa kljub močnemu padcu cen pelet še vedno ostajajo stabilne. Tržna cena trdega lesa listavcev se je medmesečno znižala za 5 %, a še vedno je za 19 % višja kot v enakem obdobju lani.

Nemški lastniki gozdov in njihova združenja ter tudi gozdarska podjetja poročajo o močnem porastu kraj lesa – tako na panju kot iz gozdnih skladišč, kar pa je posledica tamkajšnje energetske evforije.

 Povprečna cena na novo posekane smrekove hlodovine razreda 2b se v Nemčiji giblje od 90 do 105 €/m3. Cene poškodovanega lesa (lubadarice) pa se večinoma gibljejo med 65 in 75 €/m3. V Nemčiji se je nekoliko znižala tudi cena bora, in sicer za razred 2b na 70 do 75 €/m3. Cena lesa za embalažo (palete) znaša v povprečju 60 €/m3, za celulozo pa okrog 42 €/m3. Tudi iz Nemčije lastniki gozdov poročajo, da so skladišča tamkajšnjih žag polna hlodovine, kar jim ob nadaljnji negotovosti v gradbeništvu povzroča skrbi. Ker so gospodarske napovedi slabe, gradbena dejavnost pa še kar upada, nemški lastniki gozdov z žagami praviloma sklepajo le kratkoročne pogodbe. Podobna je situacija na severnoameriškem trgu, a s to razliko, da je v zadnjega pol leta cena žaganega lesa iglavcev padla za 43 %, zato so evropske žage izvoz žaganega lesa v ZDA prekinile. Razlog je tudi to, da sta ZDA in Kanada močno povečali kapacitete žag in nadaljnje predelave lesa.

Večja poraba listavcev se je na severnoameriškem trgu zgodila predvsem na račun pohištvene industrije in notranjih obnov domov, ki jih lastniki opravljajo sami po sistemu »naredi sam«. Več lastnega lesa je pričelo koristiti tudi Združeno kraljestvo, ki je močno znižalo uvoz žaganega lesa iglavcev. Uvoz iglavcev je možno znižala tudi Kitajska, predvsem zaradi upada gradbeništva, še vedno pa povečuje uvoz listavcev. Na splošno Kitajska poskuša uvažati čim več lesa, temu namenja tudi ustrezne, po navadi prikrite državne pomoči, saj se je odločila, da bo lastne gozdove v kar največji meri ohranjala za prihodnost.