Pogovor z ministrom za okolje, podnebje in energijo Bojanom Kumrom

V parlamentarni obravnavi je predlog novega energetskega zakona, ki je v javnosti sprožil mnogo nejasnosti, takšnega in drugačnega razumevanja, celo zavajanj med zagovorniki in nasprotniki. Zato smo se več o tem pogovorili z ministrom za okolje, podnebje in energijo Bojanom Kumrom.

»Večkrat sem bil vprašan: lesna biomasa v kakršnikoli obliki – peleti, sekanci, drva, da ali ne? Absolutno še vedno velja DA,« pravi minister Kumer in dodaja: »Kdor se danes ogreva na drva oz. lesno biomaso, se bo na tak način lahko ogreval še naprej. Zakon tega nič ne spreminja. Če ima kdo danes kamin, ga bo lahko imel še naprej. Še več! Dezinformacija je, da če boste zamenjali kotel na lesno biomaso recimo zaradi okvare, da boste morali vgraditi kotel na drug vir ogrevanja. Še za naprej se boste lahko odločili, da vgradite kotel na lesno biomaso. Vse, kar predlog zakona pravi, je, da se v nekaterih primerih, ko se zaradi slabe prevetrenosti in goste naseljenosti kakovost zraka poslabšuje in se posledično že leta poslabšuje zdravje ljudi, daje lokalnim skupnostim, občinam, možnost odločitve o omejevanju rabe lesne biomase in plina pri načrtovanju svojih lokalnih energetskih konceptov. Obstajajo namreč deli Slovenije, ki so slabo prevetreni, kjer se gostota naselja povečuje in kjer se kljub temu, da se generalno gledano v Sloveniji kakovost zraka izboljšuje, tam žal še vedno lahko tudi poslabšuje. Vse to ARSO in NIJZ beležita – iz tega naslova imamo eno najvišjih povečanj umrljivosti ne le med odraslimi, temveč tudi otroki – pa to ni energetska dikcija, temveč dikcija zdravstvene stroke. Če želimo imeti v prihodnosti v posameznih delih Slovenije čist zrak, potem moramo dati možnost občinam, da se s tem problemom soočijo in ukrepajo. In kako ukrepati? Če imaš sto hiš in pride nova hiša zraven ter želi ogrevati z lesno biomaso, bo samo obstajala možnost, da se ji to prepove ob izpolnjevanju pogojev, kot so slaba prevetrenost območja, če je v zraku res veliko onesnažil, strupenih snovi, delcev PM ipd. Takrat pa se mi zdi prav, da zaščitimo ostalih sto hiš, da ne bo prišla nova hiša in poslabšala okolje sebi in vsem ostalim. Prepričan sem, da če bo stota hiša prejšnjim 99 kvarila zrak, je prav, da tisti eni sporočimo pomen odgovornosti do ostalih 99. Ne da jih 99 trpi zaradi ene. In to je namen te dikcije v zakonu in na tak način to tudi preprosto razložim. Strašenje ljudi s skrivljeno in popačeno resnico, ustvarjanje negotovosti ni pravi način za pridobivanje političnih glasov. Politika mora, in sam se tega držim, delovati v dobro ljudi.«

BODO VZPODBUDE ZA BIOMASO OSTALE?

»Še več! Tu se lahko pohvalimo. Razpisi so ves čas v teku. Lesni biomasi namenjamo toliko denarja, kot ga tri prejšnje vlade skupaj niso. Lesna biomasa je iz več razlogov ključnega pomena – je domača, je ugodna, je obnovljiva, hkrati pa ne smemo prezreti, da v tistih nekaj lokalnih okoljih, kjer se iz tega razloga poslabšuje kakovost zraka in zdravje ljudi, da tam pa zamižimo. In tudi tam ne dajemo absolutne prepovedi, dajemo samo možnosti, da se ljudje v lokalnem okolju odločijo. Obstoječih kurišč se predlog zakon ne dotika. Država še naprej spodbuja daljinsko ogrevanje na lesno biomaso pa tudi uporabo biomase v individualnih kuriščih, saj je les kot domači obnovljivi vir energije strateškega pomena za Slovenijo. Še vedno bomo lahko uporabljali lesno biomaso tudi v strnjenih naseljih (kljub omejitvam, ki jih bodo sprejele občine) kot sekundarni vir, npr. za kuhanje, kamine … Vsekakor vzpodbujamo lesno biomaso in jo bomo še bolj – je pa res, da se čedalje bolj osredotočamo na sisteme daljinskega ogrevanja. Kar pomeni, da bi radi več hiš povezali v neke skupnosti ali pa neke zadruge, vaške skupnosti … S tem pridobimo na ceni ogrevanja, konkurenčnosti, na čistemu zraku – ker so tovrstni sistemi visokotehnološka kurišča, ki izpuščajo v zrak res minimalne negativne snovi. Kotel za skupinsko ogrevanje na lesno biomaso bo absolutno možno vgraditi tudi v bodoče, in tisti, ki danes prodajajo lesno biomaso, se nimajo česa bati. Mi podpiramo določeno rast prodaje. Tako da naj se pripravijo, trg se veča in povpraševanje se veča. Nam je pa vsem v interesu, da se bodo prodajali moderni visokozmogljivi kotli, ki so učinkoviti in imajo že tudi ustrezne filtre. Zakon na področju biomase čisto nič ne odnaša niti prinaša.«

SKRB O KRITERIJIH STRNJENIH NASELIJ

»Tu vidimo neko pomanjkljivost v zakonu. Ampak zakon se vedno skozi obravnavo v DZ dopolnjuje in popravlja. Tudi mi zaznavamo, da obstaja nejasno polje tolmačenja določenega člena. Čakamo sicer še na pripombe zakonodajno-pravne službe DZ, a zagotovo bo treba bolj jasno zapisati namen zakona. Vsi predlogi za bolj jasne dikcije vsebin zakona bodo dobrodošli in jih bomo upoštevali. Naj ob tem povem, da naše ministrstvo nima nobenih zadržkov sprejemati tudi predlogov iz opozicije, pri tem presegamo tovrstne (politične) delitve, ker jemljemo svoje poslanstvo v služenju ljudem, ki bodo na koncu tudi odločili, ali je nekaj za njih dobro ali ne. Dogaja se, da so posamezni zakoni preobsežni, in da ne bi bilo tako, je posamezne kriterije treba zapisati v podzakonskih aktih. V tem dotičnem primeru bo treba zapisati kriterije, kot so: število ljudi, gostota naseljenosti, prevetrenost, lokacija, infrastruktura itd. Na podlagi določenih kriterijev pa se bo potem lahko lokalna skupnost odločila, da je ali da ni strjeno naselje, in tudi če ugotovi, da je strjeno naselje, se še vedno lahko odloči, ali se bo omejitev upoštevala ali ne. Res je tudi, da ta omejitev lahko velja (obstaja možnost) tudi v primeru obstoječih objektov, kadar gre pri obnovi ali rekonstrukciji za takšne posege, da je za njihovo izvedbo potrebno novo gradbeno dovoljenje.«

NESTALNOST VETRNE IN SONČNE ENERGIJE

»Ta dva vira sta res nestalna obnovljiva vira električne energije. Hranilniki sicer že obstajajo, a so komercialno še nedostopni in trenutno zahtevajo zelo visoko stopnjo subvencioniranja. Enako je bilo z vsako novo tehnologijo. Mi se moramo zaradi zagotovitve samozadostnosti Slovenije na tem področju opreti na vse možne vire. Zaenkrat imamo kar dober “energetski mix”, trudimo se tudi, da bi pospešili izrabo vetrne energije, pri sončni smo dokaj uspešni, pridobivamo pa tudi informacije, da se čim prej odločimo za referendum o gradnji JEK2. Načeloma elektrifikacija poteka na vseh področjih, tudi v prometu. Vse bolj postajajo prisotni tudi vodik in drugi obnovljivi plini. To nestalnost ali nezanesljivost je treba z raznimi tehnološkimi inovacijami razreševati. Eno so recimo baterije in črpalne elektrarne. Imamo tak primer črpalne elektrarne Avče, snujemo pa še črpalno elektrarno Kozjak. Morda se bo pokazala še kakšna možnost za tovrstni naravni hranilnik. Bi pa ob tem izpostavil, da dobavitelji električne energije pripravljajo prožnostni trg. To pomeni, da ko bo Evropa imela na razpolago veliko količino elektrike iz teh dveh virov (sonca in vetra), bo ta energija praktično zastonj, in takrat bodo dobavitelji pozvali odjemalce, naj prevzamejo presežke te energije: naj recimo vklopijo polnilnice električnih avtomobilov, toplotne črpalke, klimatske naprave ipd. Morda bodo takšna obdobja trajala dan, dva ali celo teden dni – dejstvo je, da se bo to poznalo na manjšem znesku na položnici za elektriko. To se mi zdi pošteno in to se v Evropi že dogaja. Mi pa žal še nimamo pripravljenega celotnega energetskega sistema, ker imamo velik zaostanek iz preteklih dveh, treh desetletij. Energetska politika mora biti namreč zelo konsistentna in dolgoročna in je ne moreš obračati iz danes na jutri. Na ministrstvo sem prišel z vizijo deluj kratkoročno in sproti rešuj probleme, deluj pa tudi srednjeročno in dolgoročno. Tako sem tudi nasledil prenovo obračuna omrežnine od prejšnje vlade. Takšna prenova traja od štiri do pet let in sedaj jo samo nadaljujemo. Zdi se mi smiselno in prav, da se določeni projekti prejšnjih vlad nadaljujejo in da se bodo nadaljevali tudi v prihodnje ob prihodnjih vladah.«

NAM NOVA OMREŽNINA PRINAŠA VIŠJE CENE?

»Ne. Nov način obračuna omrežnine, za kar je sicer pristojna Agencija za energijo, prinaša pravičnejšo porazdelitev stroškov uporabe omrežij med vse odjemalce. Veliko gospodinjstev bo zato v prihodnje plačevalo celo nekoliko manj kot doslej. Cene bodo odvisne od tega, koliko bo kdo uporabljal omrežje. Tisti, ki ne bo spremenil navad, bo plačeval enako kot doslej. Prav je, da ljudje, ki porabijo več, ki imajo savne, bazene itd., tudi več plačajo.«

PROMET

»Promet bo v prihodnosti velik izziv. Politika se z njim doslej ni kaj dosti ukvarjala, razen da je generirala ukrepe v podporo večanju individualiziranega cestnega prometa. Že sedaj vemo, da je promet v Sloveniji največji porabnik energije in da je tudi največji onesnaževalec, povzročitelj emisij. S prehodom na električna vozila bi sicer lahko rešili probleme izpustov, nikakor pa s tem ne rešimo gostote prometa in še vedno bo največji porabnik energije, le da bo zamenjan vir energije. Ti izzivi nas še čakajo, a na mehak način že vpeljujemo rešitve. Z ukrepi podpiramo trajnostno mobilnost in s finančnimi vzpodbudami vzpodbujamo ljudi, da preidejo iz emisijsko sporne mobilnosti v čistejše vrste mobilnosti. Ob vseh ukrepih, morda za koga preuranjenih, pa bi izpostavil, da odgovorna politika dovolj zgodaj pove, kaj nas v prihodnosti čaka in kako se na to pripraviti. In natanko to je naš namen tudi v primeru sprejemanja novega energetskega zakona.«

JE ZELENI PREHOD ZASTAVLJEN PRETIRANO?

»Z zelenim prehodom omogočamo naslednji generaciji vsaj enako, če ne boljšo kakovost življenja, kot smo jo mi prejeli od prejšnje generacije. In tako naj bo pri vseh naslednjih generacijah. Ne prelagajmo bremen na naše otroke, ne jemljimo jim prihodnosti. Naj ne bodo naslednje generacije jezne na nas in naj se ne zgodi, da sin očeta vpraša: “Ja, kaj ste pa počeli, da ste nam zapustili ta planet v takšnem stanju?” Ne ignorirajmo znanstvene stroke, ki nam pravi, kaj se na planetu dogaja. Zeleni prehod je namenjen podnebno odporni družbi, hkratni gradnji energetske neodvisnosti in zmanjševanju posledic podnebnih sprememb. S tem si kreiramo boljši življenjski prostor, večjo kakovost življenja in boljši standard. EU si je postavila cilj, da do leta 2050 postane prva podnebno nevtralna celina. Slovenija ima pri tem svoje obveznosti, skladne z zakonodajo EU, ter zasleduje cilje zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov v sektorjih, v katerih trgujejo z emisijami toplogrednih plinov (ETS) in v preostalih sektorjih (promet, stavbe, kmetijstvo …). Čeprav je naš delež v primerjavi z večjimi onesnaževalci majhen, imamo na globalni ravni enake zahteve. Cena neukrepanja je višja od stroškov ukrepanja. Danes v Sloveniji samo za fosilna goriva in zemeljski plin zapravimo tri milijarde evrov na leto, letni proračun Slovenije pa znaša 13 milijard. Nekateri pravijo, da so politike zelenega prehoda preambiciozne in pretirane ter ob tem pozivajo k zaustaviti teh politik. To so pozivi k poslabšanju življenjskega okolja in življenjskih razmer, k temu, da našim otrokom res zapustimo slabši planet. Ključna se mi zdi opustitev fosilnih virov. Mnogi kritizirajo nemški pristop k zelenemu prehodu, še posebej na področju energetike. Ocenjevanje energetske politike neke države je treba gledati za nekaj let nazaj in nekaj let naprej. V primeru Nemčije in njihove energetske politike bi dejal, da imajo ta trenutek zatečeno stanje. Če pa pogledamo malce v njihovo prihodnost, kaj je njihov cilj do 2030, in ob tem pogledamo še celotno EU oz. skupni energetski trg, lahko predvidevamo, da si želijo izboriti neko prednost na tem trgu. Zato so pripravljeni danes investirati znatna sredstva, da ta cilj dosežejo celo prej kot katera sosednja ekonomija. Dajati sodbo na današnje težave, zato da v prihodnosti za vse vedno nekaj rešiš, je zelo tvegano. Ker želi biti Evropa do leta 2050 razogljičen kontinent, podnebno nevtralna družba, bo zmagovalna ekonomija tista, ki bo to dosegla prej.

Če je treba danes nadoknaditi neukrepanje v preteklosti, da bi v prihodnosti bolje živeli, je to odgovorno narediti. Danes žanjemo tisto, kar smo pred desetletjem in več sejali. In ker pri tem nismo bili prav uspešni, bomo še nekaj let priča negativnim posledicam iz tega naslova. Danes pa sejemo, kar bomo želi v prihodnje. In to velik del ljudi tudi razume.«