Vsaka medalja ima dve plati in tudi vsak evro ju ima. Tisti bolj natančni bi ob tem upoštevali še tretjo stran, in sicer rob medalje oz. evra. In tudi trg gozdnih lesnih sortimentov in žaganega lesa nima samo dveh plati. Eno stran smo nedavno delno predstavili že v članku o cenah lesa, druga stran pa se je odzvala z objavo v 28. številki Kmečkega glasa. Kot tretjo plat pa povzemamo poročilo o cenah lesa, ki nam ga je posredovalo Slovensko lesno združenje Sloles, pripravil pa Gozdarski inštitut Slovenije (GIS) z naslovom »Pregled nad cenami gozdnih lesnih sortimentov in žaganega lesa (Interno poročilo, maj 2023)«. Vse plati pa naj bi bile obravnavne v Državnem Svetu RS 12. julija 2023.

GIS v poročilu navaja sledeče: »V kratkem poročilu predstavljamo pregled nad cenami izbranih gozdnih lesnih sortimentov (GLS), pri čemer smo se osredotočili na odkupne cone GLS iz zasebnih gozdov, ki jih prek raziskav zbira GIS, na odkupne cene GLS iz zasebnih gozdov v Avstriji ter na prodajne cene GLS iz državnih gozdov. GIS je leta 2017 razvil celosten sistem spremljanja cen za skupno 38 GLS, razvrščenih v kakovostne razrede. Odkupne cene GLS iz zasebnih gozdov so se v letu 2021 in 2022 zbirale vsako četrtletje, poročevalske enote so podjetja, ki odkupujejo GLS neposredno od zasebnih lastnikov gozdov. Število poročevalskih enot med posameznimi zbiranji nekoliko variira in v povprečju znaša 31. Odkupne cene (minimalna, maksimalna, srednja vrednost) GLS iz zasebnih gozdov, ki jih zbira GIS, so prosto dostopne tudi na spletnem portalu W0odChainManager (https://wcm.gozdis.si/sl/podatki/cone/).«

CENE GOZDNIH LESNIH SORTIMENTOV V SLOVENIJI IN AVSTRIJI
V nadaljevanju poročila je prikazana informativna primerjava med odkupnimi in prodajnimi cenami izbranih GLS med podatkovnimi viri: GIS, SiDG in avstrijskim statističnim uradom. Cena v sledečih grafih je prikazana v evrih/m3 brez DDV na kamionski cesti. Opomba: Za Avstrijo aprilska cena za 2023 še ni bila objavljena na statističnem uradu, zato je povzeta po Kmetijsko-gozdarski zbornici Avstrije (LKO) in je začasna.

Mesečne odkupne in prodajne cene hlodov smreke kakovostnega razreda B iz zasebnih gozdov (GIS in Avstrija) in državnih gozdov (dolgoročne pogodbe, SiDG) od leta 2021 naprej.

Mesečne odkupne in prodajne cene lesa za celulozo in plošče smreke in jelke iz zasebnih gozdov (GIS in Avstrija) in državnih gozdov (dolgoročne pogodbe, SiDG) od leta 2021 naprej. Za SiDG je povzeta kompozitna cena med artikloma »celulozni les smreka/jelka 1« in »celulozni les smreka/jelka 2«, in sicer po razmerju 34 % prvega artikla in 66 % drugega artikla.

BO SLOVENSKA LESNA INDUSTRIJA PONOVNO KLECNILA?
Panožne organizacije, ki pokrivajo lesnopredelovalno industrijo GZS ZLPI, sekcija lesarjev pri OZS in Sloles so Državnemu Svetu RS in še nekaterim inštitucijam posredovale dopis z naslovom »Ali so dolgoročne pogodbe namenjene dokončnemu uničenju slovenske lesne industrije?« Kot pravijo v dopisu, lesnopredelovalna industrija v Sloveniji že pol leta nima več sogovornika pri največjem dobavitelju lesa SiDG. »Metodologija določanja cen lesa je nejasna in nerazumna. Cene državnega lesa po dolgoročnih pogodbah so bistveno previsoke – predelovalci so nekonkurenčni in izgubljajo tudi tradicionalne kupce izdelkov. Vse oblike prodaje državnega lesa imajo očitno jasno ceno pred podpisom pogodbe, le cene po dolgoročnih pogodbah so popolna neznanka do prejema računa za že dostavljen les. SiDG je tujim kupcem očitno ponudil pogodbe z boljšimi pogoji, kot jih ima domača industrija v dolgoročnih pogodbah. Tujim kupcem se les očitno lahko sortira ter obdela po željah kupca, za domače kupce po dolgoročnih pogodbah pa je to neuslišana želja. Naštete trditve in dvomi naših članov zadnjega pol leta vedno pogosteje prihajajo do predstavnikov vseh treh lesarskih delodajalskih organizacij. Zato vam posredujemo tudi njihova stališča in računamo, da boste pristojni v državi ukrepali in zagotovili slovenskim predelovalcem lesa konkurenčne pogoje za poslovanje, še posebej cene okroglega lesa, ki bodo primerljive cenam lesa iz sosednjih držav. Eden od ključnih razlogov ustanovitve podjetja SiDG je namreč bil, da se maksimalno omeji izvoz neobdelanega okroglega lesa iz Slovenije ter s tem zaustavi dokončni propad lesne industrije. Podjetje SiDG je do tega leta z domačo lesno industrijo dokaj dobro sodelovalo kljub vsem težavam in omejitvam, ki jih tako veliko in novo podjetje ima. Tudi lesna industrija je to ″togost″ državnega podjetja sprejela in upala, da se stvari počasi spremenijo na bolje. Danes pa smo prišli v položaj, ko slovenska lesna industrija enostavno nima več komu prodajati svojih produktov, saj že nekaj mesecev ni več konkurenčna. Izgubila je tudi tradicionalne kupce, s katerimi je sodelovala zadnjih 30 let.«

PROBLEMATIKA VISOKIH CEN V DRŽAVNEM SVETU
Na pobudo državnih svetnikov Branka Tomažiča in Mitje Gorenščka bosta Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance pri DS v avgustu na skupni seji obravnavali problematiko visokih cen gozdnih lesnih sortimentov iz državnih gozdov po dolgoročnih pogodbah. Predstavniki slovenske lesnopredelovalne industrije, povezani v Sloles, so namreč na srečanju s predsednikom DS Markom Lotričem, predsednikom Komisije za kmetijstvo Brankom Tomažičem in podpredsednikom Antonom Medvedom predstavili aktualno problematiko in težave, s katerimi se soočajo. Glavna težava, ki so jo izpostavili, so visoke in ne vnaprej določene odkupne cene lesa, ki ga dobavlja SiDG, ter nedobava nekaterih sortimentov, kot je na primer bukov les. Kajti za zagotovitev trajnostne in konkurenčne prihodnosti slovenske lesnopredelovalne industrije je ključnega pomena sodelovanje vseh deležnikov.