Prihaja dolga zima, ko nas lahko v posteljo položijo različne, v preteklosti že poznane »zimske« bolezni, ali pa letošnji izziv, COVID-19. Svoj imunski sistem in s tem odpornost lahko okrepimo z uživanjem zdravilnih divjih rastlin in zelišč, ki nam jih ponujajo kraška gmajna in kmečki vrtovi. Na Krasu skoraj ni bilo vrta, kjer ne bi uspevali kamilica, rožmarin, lovor, koromač, žajbelj in druge rastline. Zelišča so predstavljala pomembno vlogo tudi v šegah in navadah. Ali jih znamo pravilno nabirati, sušiti in pripraviti? Kako so to počeli včasih in kaj danes svetujejo priznane kraške zeliščarke in botanik? Prav o uporabi užitnih rastlin nekoč in danes je potekala spletna izobraževalna delavnica pod naslovom »Za vsako bolezen rož’ca raste«, ki jo je kot že drugo izobraževalno delavnico na spletu organiziralo Društvo za razvoj kmetijstva in turizma Planta. Delavnica, na kateri je bilo v aplikaciji Zoom prisotnih nekaj manj kot 80 udeležencev, je potekala v okviru mednarodnega Interregovega projekta Slovenija-Hrvaška, v okviru katerega že dve leti poteka projekt Kaštelir, katerega vodilni partner je Občina Komen. Na predavanju, ki ga je povezovala dr. Jasna Fakin Bajec, znanstvena sodelavka novogoriške raziskovalne postaje Inštituta za kulturne in spominske študije, je uvodoma navzoče pozdravila predsednica Plante Aleksandra Pelicon v želji, da se pridobljena znanja prenese na domačine in uporabi v čim večji meri. Tokrat so na spletni delavnici dali poudarek nabiranju in sušenju zelišč in divjih rastlin ter pripravi mešanic in čajev. O čajih s kraške gmajne je spregovorila zeliščarka Tjaša Cotič Komel z Buntove kmetije iz Šrkbine, ki je poznana predvsem po vinogradništvu in vinarstvu. O tinkturah s kraške gmajne je spregovorila zeliščarka Magda Rogelja (na fotografiji) z zeliščne kmetije Rogelja iz Vojščice, ki ima kar 80 vrst zelišč. Prikazala je pripravo dveh tinktur iz suhih cvetov ajde in sveže koprive. Predavanje pa je o zgodovini vegetacije na Krasu in kodeksu nabiranja uporabnih rastlin zaključil botanik in ekolog dr. Mitja Kaligarič z Biotehniške fakultete Univerze v Mariboru, ki je tudi partnerica projekta Kaštelir. Vodič, ki ga pripravljajo v projektu, bo predstavil kar 150 vrst uporabnih rastlin od Krasa do Istre.

Olga Knez