Pred 58 leti, ko je bil star tri leta, se je Franci Fajfar sosedom takole predstavil: »Sem Molov Franci, ko bom velik, bom kmet.« Tako je tudi bilo, žal pa je letos Franci Fajfar (1959–2021) nenadoma in mnogo prezgodaj odšel. Njegovi bližnji, sosedje in prijatelji vedo, da je želel uresničiti še marsikaj, ustregel in pomagal je vsem, ki jim je lahko, zato ga bodo ohranili v lepem spominu. Franci Fajfar je rasel in živel na kmetiji Pr’ Mol v Čirčah pri Kranju. Njegov oče je imel med prvimi v vasi traktor in Franci ga je že pri sedmih letih vozil. Takoj po končani osnovni šoli je resno poprijel za delo na kmetiji, poleg tega pa se je redno izobraževal na tečajih, ki so bili potrebni za opravljanje kmetijske dejavnosti in za varjenje kovin. Zelo si je prizadeval, da bi si delo olajšal delo na kmetiji, zato je s prijateljem izdelal avtomatsko tehtnico, trak za transport, pobiralec krompirja v skladišču, nakladalec gnoja. Njegova strast do oranja ga je pripeljala na tekmovanje oračev, osvojil je več naslovov prvaka na takratni občinski, pokrajinski in državni ravni. Bil je član slovenske reprezentance na tekmovanju oračev Jugoslavije. Svoje izkušnje je prenašal na mlajše tekmovalce. Njegova življenjska pot je bila povezana tudi s pritrkavanjem. Z očetom je redno hodil pritrkavat v podružnično cerkev sv. Ožbolta v Čirčah. Kasneje je ustanovil skupino, s katero so nadaljevali tradicijo pritrkavanja po farah, med drugimi tudi v Cerkljah na Gorenjskem in tudi v Italiji. Bil je pobudnik in idejni vodja za nove zvonove v Čirčah, na Hujah in v Kranju. Bil je aktiven član župnijskega pastoralnega sveta v Kranju ter v več odborih Kmetijsko-gozdarske zadruge Sloga Kranj. V času predsednikovanja v krajevni skupnosti Čirče si je zelo prizadeval za njen napredek.

J. K.