Drevesničarstvo je ena od panog poljedelstva, ki je v preteklosti veliko prispevala k vse intenzivnejšemu gospodarjenju z gozdovi, še posebno vlogo pa je imela v času obnove po drugi svetovni vojni. Manjše gozdne drevesnice za vzgojo gozdnih sadik so bile locirane po posameznih gozdnih revirjih, v šestdesetih letih prejšnjega stoletja pa je prišlo do njihovega združevanja v večje komplekse, predvsem zaradi lažjega dela in boljše manipulacije ter ekonomičnosti. Na ta način so nastale drevesnice v Mengšu, Kočevju in drugod po Sloveniji, med njimi leta 1964 tudi drevesnica Matenja vas, ki se je leta 1994 preimenovala v Drevesnico Štivan, ki smo jo tudi obiskali. »V več kot 50-letni zgodovini je naša gozdna drevesnica na okoli 15 hektarjev orne zemlje vzgojila več kot 25 milijonov gozdnih sadik in 2,5 milijona okrasnih sadik. Vzgajamo več kot dvesto različnih dreves in grmovnic, v rastlinjakih pa tudi balkonsko cvetje, enoletnice, sobne rastline in sadike zelenjave,« nam je za uvod povedal Milan Margon. Več o tem pa si preberite v 8. številki (20. februar 2019) Kmečkega glasa.