Pogovor z Jožetom Podgorškom, predsednikom KGZS

Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je bila z zakonom in z namenom zaščititi interese kmetijstva, gozdarstva in ribištva ustanovljena leta 2000. Ustanovna seja sveta KGZS kot najvišjega organa zbornice je bila 12. maja tistega leta. Ob obeleževanju četrt stoletja delovanja KGZS smo se pogovorili s predsednikom KGZS Jožetom Podgorškom.

»Zbornica je že 25 let zadnji branik slovenskega kmetijstva in v enem delu tudi branik lastnikov gozdov,« je povedal Podgoršek in dodal: »Zbornica se zaveda vloge in opravlja naloge za svoje člane, torej za lastnike kmetijskih zemljišč in lastnike gozdov, ter jim poskuša prek zastopanja pri različnih zakonodajnih postopkih ipd. olajšati rabo njihovih zemljišč in gozdov. To se je ves čas njenega obstoja dogajalo in tudi pri tej zadnji t. i. mini kmetijski reformi je zbornica tista, ki opozarja na – po našem mnenju – nepravilnosti v zakonodajnih paketih. Opozarja na nova birokratska bremena, na varovanje kmetijskih zemljišč, na zagotavljanje konkurenčnosti slovenskih kmetij napram kmetijam sosednjih držav. Opozarjamo na to, da ne smemo zaostrovati pogojev kmetovanja v primerjavi s sosednjimi državami oz. članicami EU in širše. Zbornica izvaja tudi izjemno pomembno nalogo, in sicer prek zborničnega dela in prek zaposlenih, ki so financirani iz zborničnega urada, torej zborničnega prispevka. Iz tega dela izvajamo tudi nekatere naloge, vezane na posamezno kmetijo, na posameznega člana. Izvajamo več kot 1500 pravnih svetovanj na leto, pišemo pritožbe ipd. in v tem primeru tudi brezplačno za naše člane. Verjamem, da prek vsega tega upravičujemo svoj namen oz. sam obstoj KGZS.«

Kaj zbornica naredi za posameznega člana?

»Na zbornici se včasih, pa tudi sedaj, ko je vložen zakon o KGZS, tudi sami soočamo z vprašanji, kaj pa zbornica naredi za posameznega člana. In kot večkrat rečemo – morda za kakšnega člana manj vidne uspehe, vendar je splošna skrb tista, ki bistveno olajša kmetovanje v naši državi. Recimo v primeru iz zadnjega obdobja: lansko jesen je bil sprejet pravilnik o biovarnosti in zatem so bile pripravljene še smernice o biovarnosti. Če bi bile takšne tudi v veljavi, sem prepričan, da bi v Sloveniji v času do enega leta na 10.000 slovenskih kmetijah zmanjšali rejo živali. Zbornica je takoj predlagala spremembo smernic, ki so operativni del samega pravilnika. Ni bil problematičen le časovni termin za izpolnitev, temveč tudi sama vsebina smernic. Na zbornici smo sami pripravili nove smernice in jih na koncu tudi uskladili z Upravo za varno hrano. Res je, da je ta pravilnik v tem času zelo pomemben zaradi slinovke, parkljevke, modrikastega jezika, afriške prašičje kuga, ptičje gripe … Na področju živinoreje imamo zelo veliko biovarnostnih tveganj, zato izvajamo svetovanje za zaščito reje tudi prek svetovalne službe. Opozarjamo kmete, ki prihajajo do kmetijskih svetovalcev zaradi subvencijskih vlog. S tem bomo zaščitili tudi vso slovensko rejo.«

25 let delovanja Zbornice

»Zbornica je v teh 25 letih opravila zelo veliko dela ob različnih predlogih, pa ne samo sprememb zakonodaje, strateškega načrta ali drugih ukrepov, ki se tičejo samega kmetijstva. Zbornica je bila ves ta čas zelo aktivna tudi pri predlogih za investicijske ukrepe, torej za izvajanje strateškega načrta SKP in verjetno so to tisti rezultati, ki so na koncu pomembni za vsakega člana posebej, za vsakega lastnika kmetijskih ali gozdnih zemljišč. Ne le da sledimo zakonodaji, tudi pripravljamo nekatere predloge, ki po našem mnenju olajšujejo kmetovanje. Ravno pri zadnjem zakonodajnem paketu smo predlagali, da bi bili lahko na kmetijskem sektorju še malo bolj ambiciozni. Če že govorimo o delitvi kmetij po velikostnih razredih, smo predlagali, da gremo po vzoru sosednje Avstrije v t. i. pavšalne obdavčitve tudi prve stopnje predelave, ki se šteje kot primarna pridelava, obdavčena po KD. Namen tega predloga je, da ne bi bilo treba že za čisto vsako predelavo ustanavljati dopolnilnih dejavnosti. To bi bil velik korak k debirokratizaciji kmetij in k stabilizaciji dohodka na teh kmetijah. Odgovora s strani kmetijskega ministrstva še ni in se bojimo, da ta predlog ne bo uslišan. Vendar bomo s takšnimi in podobnimi pobudami še nadaljevali. Torej s pobudami, za katere res verjamemo, da bodo pomagale slovenskemu kmetu in nenazadnje tudi slovenski prehranski suverenosti.«

Kmetijska svetovalna služba

»Kar nekaj idej dobimo tudi v sosednji Avstriji, zlasti na Koroškem, ki je po kmetijskem delu dokaj primerljiva Sloveniji tudi glede območij z omejenimi dejavniki in razvoja turizma na teh območjih. Hvaležen in vesel sem, da je naša zbornica nastala po vzoru koroške zbornice. Če se spomnimo časa pred letom 2000, ko je bila tudi svetovalna služba v okviru kmetijskega ministrstva.

Že v predpristopnih pogajanjih leta 1997–1998 je Evropska komisija opozarjala Slovenijo, da je treba javno službo kmetijskega svetovanja (JSKS) umakniti iz politike in jo dati v roke uporabnikom.

Na mizi je bilo takrat več rešitev in ena od teh je bila takšna, kot je uveljavljena danes. Bilo je tudi nekaj idej o privatizaciji te službe, a je prevladala odločitev, za katero še danes trdim, da je bila prava. Torej, da ima KGZS osem zavodov in da se kmetijska svetovalna služba preseli v okvir zbornice. Takratno priporočilo komisarja Franza Fischlerja ob obisku v Sloveniji je bilo, da naj bo ta služba v rokah uporabnikov kmetov oz. KGZS, ki je predstavnica kmetov in ki jo tudi prek voljenih organov vodijo taisti kmetje.«

Gotovo kmet lahko bolj zaupa svoji organizaciji kot uradništvu.

»To je nedvomno res. Kmet zbornici lahko zaupa in verjamem, da se je v teh 25 letih prek JSKS na marsikateri kmetiji vzpostavil več kot zgolj poslovni odnos. Svetovalci zelo dobro poznajo kmetije, komunikacije med kmeti in so zelo odprti, neposredni in sem prepričan, da svetovalci te kmetije bolje poznajo, kot jih pozna kmetijsko ministrstvo ali pa kot bi jih poznali svetovalci, če bi bili zgolj uradniki na ministrstvu. Zagotovo bi se izgubljala razvojna komponenta, pripravljenost tem kmetijam pomagati skorajda v vsakem trenutku. Na zavodih imamo danes res zelo dobre svetovalce, ki vedo, zakaj so v službi kmetov. To je tisto, kar bogati samo zbornico.«

V 25 letih je bilo večkrat izpostavljeno vprašanje članstva v KGZS.

»Kar nekaj zakonodajnih predlogov v zvezi s tem je bilo, med njimi tudi ukinitev obveznega članstva oz. prostovoljno članstvo. Tudi danes je ta predlog na mizi. Mi menimo in tudi v preteklosti nismo nikoli pomislili, da bi menjali sam zbornični sistem. Zavedamo pa se, da je verjetno na marsikaterem delu zbornice treba pobrisati prah, da je treba reorganizirati JSKS in povečati učinkovitost tega servisa. A to se ne dela na način uničevanja zbornice, temveč prek drugih nalog, ki jih lahko izpeljemo skupaj z naročnikom – kmetijskim ministrstvom. Kar se tiče JSKS, ne smemo pozabiti, da je ministrstvo svetovalce praktično za pol leta posadilo pred računalnike v pomoč kmetom pri izpolnjevanju subvencijskih vlog. Tudi to delo je pomembno, saj so svetovalci v stiku s kmeti, vendar ne na terenu, na kmetijah. Idealen čas za oddajanje zbirnih vlog bi bil od februarja do aprila, da so potem lahko svetovalci pri kmetih, ko jih ti najbolj rabijo.

Kar se tiče samega zborničnega sistema, pa je to naloga zbornice in njenega članstva. Praktično vsi v zbornici čutimo potrebo po prenovi delovanja zbornice. Kmetijska ministrica bo oblikovala delovno skupino za prenovo JSKS, v kateri bomo sodelovali in ki bo s svojim delom zaključila do konca letošnjega leta, ko se nam izteče zdajšnja enoletna koncesija.«

Zbornica naj bo za vse

»Samo zbornica z obveznim članstvom lahko zagotavlja reprezentativnost, transparentnost, širino in zagovarjanje praktično vseh tipov kmetij, ki jih imamo v Sloveniji. Če gremo v prostovoljno članstvo, bo to pomenilo bistveni upad članstva. Predvsem pa bo zbornica postala zagovornik interesov praviloma manjše skupine članov, ki imajo zelo ozke, sicer legitimne, parcialne interese. S prostovoljnim članstvom bi se dosedanja reprezentativnost nedvomno izgubila. Trdimo celo, da ne bi izgubljala samo zbornica, ampak tudi kmetijstvo v Sloveniji. To se je izkazalo na Hrvaškem, kjer so zbornico ustanavljali po vzoru slovenske in avstrijske koroške zbornice.

Hrvaška je leta 2012 ukinila obvezno članstvo, a ga je leta 2018 ponovno uvedla. To pa zato, ker so ugotovili, da je kmetijstvo stagniralo, da vlada nima sogovornika, ki bi bil resnično reprezentativen, in da ima namesto tega sogovornike z izjemno parcialnimi interesi.

Bogastvo reprezentativnosti zbornice je ravno v tem, da vsaka pobuda, vsak interes posameznika ali ozke skupine s parcialnimi interesi na koncu pride na najvišji organ zbornice – svet zbornice – in se tam oblikujejo končna mnenja. Pri tem pa moramo na zbornici in tudi na svetu z voljenimi člani vse te pobude presojati tudi z vidika učinkov na preostale panoge, na druge tipe kmetijstva, na vse tipe kmetij. Ta parcialni odnos je tako vedno v službi slovenskega kmetijstva in samo prek reprezentativnosti je to mogoče, torej prek zbornice, takšne, kot je. V nasprotnem primeru gremo lahko v resnično zelo enostranski razvoj slovenskega kmetijstva na škodo slovenske prehranske suverenosti in prehranske varnosti in tudi na škodo prebivalcev Slovenije. Parcialne ali delne rešitve niso nikoli dobre. Morda so prvi hip lahko všečne neki mali skupini, dolgoročno pa vedno kažejo negativne učinke. V kmetijskem sektorju je to še toliko bolj očitno.

Širina, reprezentativnost je tista, ki je ključna pri delovanju zbornice kot zadnjega branika slovenskega kmetijstva in slovenskih lastnikov gozdov.

Ob 25-letnici KGZS se zavedamo, da nas čakajo nekatere spremembe v sami zbornici. Pričakujemo, da politika v predvolilnem obdobju pred državnozborskimi volitvami ne bo predlagala nekih novosti in da bomo imeli čas v miru pogledati, v katero smer peljati zbornični urad naprej ter na kakšen način odgovarjati na izzive sodobnega časa, na izzive naših članov.«

Paket kmetijske reforme

»Tudi na zbornici menimo, da je potrebna prenova kmetijske zakonodaje, saj je dosedanja postala že skorajda nepregledna in težko berljiva. Spremembe vsekakor pozdravljamo. Ministrstvo sicer trdi, da se zakonodaja spreminja v okoli 20 %. A vrag tiči v malenkostih in teh 20 % sprememb je tistih, na katere opozarjamo in smo mnenja, da poslabšujejo razmere na področju slovenskega kmetijstva in gozdarstva. Zbrane pripombe na paket zakonodaje je že podpisalo deset različnih nevladnih kmetijskih organizacij, s katerimi smo jih skupaj tudi pripravili. Ko smo zbrali vse pripombe, smo jih obravnavali na svetu zbornice ter jih dokončno oblikovali kot enoten dokument. Zatem so svoje podpise prispevali tudi predsedniki ostalih devetih organizacij. Pripomb je bilo zelo veliko, sprva več kot 200 strani, pri čemer je bilo 180 strani povezanih z zakonom o kmetijstvu. Končni dokument šteje nekaj več kot 60 strani.«

In kako naprej za naslednjih 25 let?

»Če smo pred novimi 25 leti KGZS, bo treba pošteno zavihati rokave in ubraniti slovensko kmetijstvo in gozdarstvo pred nekaterimi nelogičnimi ukrepi, ki se sedaj zgrinjajo okrog kmetijskega prostora. Zazreti se bo treba tudi vase in pogledati, kje so možne izboljšave. Nenazadnje naj dodam, da zelo dobro sodelujemo z ostalimi kmečkimi nevladnimi organizacijami in se jim ob tej priložnosti zahvaljujem tako za oblikovanje skupnih pripomb na zakonodajni paket kot tudi za njihovo podporo KGZS, ki je te dni na prepihu politike.«