Trenutno je na trgu še vedno kar veliko povpraševanje po vseh sortimentih vseh drevesnih vrst. Tudi cene so zaenkrat še na enaki ravni kot prejšnje mesece, s tem da se predvideva padec cen plemenitih listavcev (predvsem javorja), ker se bo zaradi prihajajočega toplejšega vremena zmanjšal interes po nakupu. Predvideva se tudi padec cen drv za mehansko predelavo (iverne plošče …), kar je bilo že na tihem pričakovati. Na trgu lesa iz zasebnih, kmečkih gozdov se predvideva postopno ohlajanje ponudbe, saj kmetje začenjajo s poljskimi opravili ter jim bo zmanjkalo časa za dela v gozdu. Obenem pa se z začetkom vegetacije povečajo tudi poškodbe po spravilu na stoječem drevju. Takšno stanje nam sporočajo slovenski odkupovalci lesa, ki so po večini mnenja, da se bodo ta mesec odkupne cene iglavcev nekoliko znižale. Kot nam sporočajo porabniki smrekove hlodovine, žagarji trenutno plačujejo po 130 evrov/m3 kakovosti abc franko žaga.

Prejšnji mesec smo obeležili mednarodni dan gozdov, ki ga praznujemo vsako leto 21. marca in je namenjen ozaveščanju o pomenu gozdov. Gozdovi so naravni ponudniki storitev in razlog, da je imelo leta 2021 skupno 3,6 milijona ljudi na različnih področjih v EU delo. Z več kot 159 milijoni hektarjev gozdov je imela EU leta 2021 3,2 milijona ljudi, ki delajo v dejavnostih, povezanih z gozdarstvom in lesno industrijo, in še 437 tisoč samozaposlenih v tem sektorju. Dejavnost, ki je zaposlovala največ ljudi, je bila proizvodnja pohištva, v kateri je bilo skupaj 1,1 milijona zaposlenih in 174 tisoč samozaposlenih. Drugi največji zaposlovalec je bila proizvodnja lesa in izdelkov iz lesa in plute (razen pohištva) ter proizvodnja izdelkov iz slame in pletarskih materialov, kjer je bilo zaposlenih en milijon ljudi in 153 tisoč samozaposlenih. Na tretjem mestu je proizvodnja papirja in papirnih izdelkov s 615 tisoč zaposlenimi in 15 tisoč samozaposlenimi. Najmanj zaposlenih je bilo v gozdarstvu in sečnji: skoraj 450 tisoč zaposlenih in 95 tisoč samozaposlenih.

CENE LESA NA BLIŽNJIH TRGIH
Gospodarski razvoj po EU je trenutno zadržan. Glavni razlogi za to so šibek gradbeni sektor, inflacija in visoke obrestne mere, pričakovanja gradbenih podjetij za prihodnje mesece pa se še slabšajo. Žage po Avstriji in Nemčiji so dobro založene s hlodovino smreke, zaloge lesa pa se povečujejo. Cene so se ustalile in se gibljejo med 109 in 125 evri/m3 za tamkajšnjo A/C 2b+ kakovost. V Nemčiji so cene malenkost nižje, na Hrvaškem pa občutno nižje (cca 30 %). Med iglavci je še vedno povsod veliko povpraševanje po macesnu. Med boljšo kakovostjo listavcev pa po hrastu, bukvi in jesenu. Cene industrijskega les padajo, prav tako tudi cene stranskih žagarskih proizvodov. Povpraševanje po energetskem lesu je zaenkrat še stabilno, predvsem zaradi sežiga v termoelektrarnah, povpraševanje po drveh pa ob koncu kurilne sezone že upada. Na svetovnem trgu cene žaganega lesa iglavcev padajo. V EU, tako tudi v Sloveniji, pa gozdarji že opozarjajo na izbruhe podlubnikov.

PRESKROMNA SADNJA GOZDNIH SADIK V SLOVENSKIH GOZDOVIH
»Letošnji obseg obnove s sadnjo gozdnih sadik in setvijo semena je po gozdnogospodarskih načrtih predviden za 499,55 hektarja,« so sporočili s kmetijskega ministrstva. Kot pravijo, nameravajo posaditi okvirno 0,9 milijona sadik. Načrtovan obseg sadnje spomladi 2023 v zasebnih gozdovih znaša 121 hektarjev in 253.480 sadik, preostale sadike bodo posajene v jesenskem času (130 tisoč, 65 hektarjev). V državnih gozdovih bodo letos posadili skupaj 205 hektarjev in 440 tisoč sadik. Dodatno bodo za požarišče na Krasu zagotovili še 67 tisoč sadik (34 hektarjev). Pogodbe so podpisane tako za dobavo sadik na podlagi financiranja iz sredstev proračuna RS in gozdnega sklada kot za Program razvoja podeželja (PRP).
Letos bodo nakupu sadik iz PRP namenili približno 450.000 evrov, in sicer 30 % spomladi. Sredstva za sanacijo gozdov, med njimi tudi za obnovo gozdov, je mogoče porabiti do konca leta 2025. Po letu 2025 se bo podoben ukrep izvajal v okviru Strateškega načrta SKP.
Od razpoložljivih sredstev iz integralnega proračuna RS za obnovo zasebnih gozdov (227.000 evrov) bo nakupu sadik namenjenih približno 70 %. Vsa sredstva iz integralnega proračuna RS, ki so na razpolago za državne in občinske gozdove (296. 000 evrov), bodo namenjena sanaciji gozdov na Krasu. Dodatno bo obnovi gozdov iz Gozdnega sklada namenjenih še 420.000 evrov, in sicer približno 70 % za nakup sadik.
Cilj je v letu 2023 zagotoviti realizacijo sklenjenih pogodb za dobavo sadik skoraj v celoti. Izvedba obnove gozdov na Krasu poteka v skladu z načrtom sanacije. Večina obnove s sadnjo sadik gozdnega drevja bo izvedena v jeseni zaradi suše v spomladanskem času. Lani je že bilo obnovljenih 20 hektarjev gozdov s setvijo. Letos načrtujejo obnovo na skupaj 212 hektarjev, in sicer na 34 hektarjih s sadnjo. Do sedaj izvajana dela in nakup sadik ter semena so se financirali iz donacij in s prostovoljnim delom. Letos se bo sanacija izvajala iz sredstev proračuna RS ter gozdnega sklada.