Odkupne cene iglavcev so na kamionskih cestah po Sloveniji pri srednjem segmentu kakovosti v oktobru nekoliko padle. Padec zaenkrat še niti ni tako velik, saj je povpraševanje po hlodovini predvsem na domačem trgu sorazmerno veliko, ponudba pa zaenkrat še ne presega povpraševanja. Slovenske žage so zaradi pomanjkanja hlodovine na domačem trgu trenutno še vedno primorane le-to uvažati. Sečnja v zasebnih gozdovih se še niti ni dobro začela, državno podjetje SiDG pa je svojo hlodovino, ki jo dobavlja slovenskim žagam, po mnenju žagarjev nerazumno podražila ne glede na to, da so cene v sosednjih državah (Italija, Avstrija, Hrvaška) padle.

Naraščajočemu povpraševanju in cenam lesnih izdelkov zdaj sledi faza utrjevanja na trgu. V sosednji Avstriji, še posebej na Koroškem, je zaradi visokih zalog tako žaganega kot okroglega lesa v tamkajšnji žagarski industriji nastalo zatišje pri prodaji hlodovine iglavcev. Temu primerno so se znižale tudi odkupne cene, in sicer glede na september za okrog 10 evrov po kubičnem metru. Glede na to, da so tudi papirna, celulozna in kartonska industrija zelo dobro založene z industrijskimi hlodi iglavcev, so cene padle tudi tovrstni hlodovini. Je pa po ostali Avstriji zaznati rast cen (za cca 5 evrov/m3) lesa za celulozo in izdelavo plošč.

Višek hlodovine iglavcev pa Avstrijci še vedno rešujejo z izvozom na slovenske žage.

Glede na rast cen električne energije in fosilnih goriv avstrijski lastniki gozdov pričakujejo dobro prodajo energetskega lesa, kljub temu da so trenutno skladišča njihovih kupcev ob začetku kurilne sezone polna. Tamkajšnji gozdarji zato lastnikom gozdov svetujejo, da se v teh negotovih časih za sečnjo odločajo predvsem na podlagi vnaprej dogovorjenih cen in količin. Dogajajo se jim namreč že zastoji pri odvozu lesa iz gozdov.

Svetovni trg hlodovine in žaganega lesa se umirja.

Trg lesa v Evropi z nekajmesečnim zamikom sledi vzorcu, podobnemu tistemu, ki je veljal prvo polovico letošnjega leta v ZDA. Cene hlodovine, še posebej pa cene žaganega lesa, so konec leta 2020 in v začetku letošnjega leta zdivjale v nebo. To se je zgodilo zaradi izjemnega razcveta gradbeništva in zaradi pandemije COVIDA-19, ki je povzročila močno povečanje rabe lesa v t. i. sektorju »naredi si sam«. Z rastjo cen žaganega lesa, energentov in ostalih gradbenih materialov pa se je gradnja skrčila, skrčila se je poraba lesa tudi v drugih sektorjih in že v letošnjem juniju in juliju je bilo na svetovnih trgih zaznati močan padec cen žaganega lesa. To se z nekajmesečnim zamikom sedaj dogaja tudi v Evropi, ki je sicer v prvem letošnjem četrtletju podvojila izvoz žaganega lesa v ZDA, a se je ta že v maju praktično zaustavil. Evropski žagarji so se po tem obdobju orientirali predvsem na domači trg, a so jim štrene mešali Kitajci z dumpinškim odkupom hlodovine praktično po vsej Evropi. Povsod po svetu so se v tem času tudi močno povečale žagarske zmogljivosti. Sredi oktobra je v Helsinkih potekala mednarodna konferenca o lesu iglavcev (ISC). Gostitelj je bilo Finsko združenje žag skupaj z Evropskim združenjem žag (EOS) in Evropskim združenjem za trgovino z lesom (ETTF). Okrog 300 udeležencev je potrdilo, da je povsod po svetu prišlo do velikega kopičenja zalog v trgovini z lesom in v nadaljnjih fazah predelave. Če v prihodnjih mesecih ne bo sprememb na trgu, bosta morali žagarska in lesna industrija razširiti svoje prodajne poti na mednarodni ravni, še posebej to velja za evropsko industrijo. Ugotovitve prisotnih so bile, da je za leto 2021 značilno neravnovesje med povpraševanjem in ponudbo. Zaradi tega neravnovesja so cene hlodovine in žaganega lesa v prvi polovici leta tudi v Evropi dosegle rekordno visoke vrednosti, zaloge pa so bile rekordno nizke. Vendar se je to neravnovesje septembra in oktobra že zmanjšalo. Pričakuje se rekordna rast proizvodnje in porabe žaganega lesa iglavcev, ki naj bi ob koncu leta znašala 6–7 % glede na leto 2020. Cene tako hlodovine kot žaganega lesa se umirjajo in kljub padcu ostajajo precej višje kot v letu 2019, v času pred pandemijo. Za leto 2022 udeleženci konference na trgu kljub zelo visoki ravni proizvodnje in potrošnje pričakujejo zmerno nadaljnjo rast. Trenutno na severnoameriškem trgu cene žaganega lesa zopet zmerno rastejo, a tokrat ne zaradi pomanjkanja na žagah, temveč zaradi težav v dobavnih verigah. Zaradi povečevanja cen energentov, preoblikovanja dobavnih verig, pomanjkanja tovornjakov (še posebej voznikov), pomanjkanja ladijskih kontejnerjev, prezasedenosti ladijskih pristanišč … se močno podaljšujejo dobavni roki lesa tako v gradbeništvu kot maloprodaji. Na svetovnem trgu lesa se bo predvidoma zgodil še en močan pretres zaradi ruske prepovedi izvoza okroglega lesa, ki bo začela veljati 1. januarja 2022. Za evropsko lesnopredelovalno industrijo pa je skrb vzbujajoče dejstvo, da je trenutna politika EU (kljub znanstveno splošno priznanim koristim lesa v smislu podnebnih sprememb) ovira potrebam lesnega sektorja v prihodnje. Preveč je namreč usmerjena v okoljske storitve gozda in zanemarja gospodarske vidike gozdov. Kljub močni rasti proizvodnje v lesnopredelovalnem sektorju pa recimo v Nemčiji (po podatkih Nemškega združenja lesne industrije DeSH) skoraj polovica nemške predelovalne industrije pričakuje negativen razvoj poslovanja in prodaje v prihodnjih mesecih. Ta bojazen je predvsem pogojena z izjemno splošno rastjo vseh cen, kar bo po njihovem privedlo do zmanjšanja potrošnje.

Neuravovešen slovenski trg

Kot so nam sporočili iz Slovenskega lesnega združenja SLOLES je SiDG enostransko 28.9.2021 sprejel nov cenik, ki ga je javno objavil šele 1.10.2021, in sicer na dan, ko so se dobave kupcem na dolgoročnih pogodbah že vršile. Kupci sami tako ob dobavi GLS niso niti še mogli vedeti, kakšne bodo cene, po katerih so jim bile GLS dobavljene. V Ceniku je SiDG določil cene, ki so v povprečju za vsaj 10 % višje od cen, ki se v mesecu oktobru 2021 dejansko dosegajo na slovenskem trgu in tudi na trgih v sosednjih državah.

Primerjava cen hlodovine iz slovenskih državnih gozdov s cenami na širšem trgu

INFORMATIVNE CENE GOZDNIH LESNIH SORTIMENTOV na kamionski cesti v evrih za m3 v oktobru 2021