Lastnike gozdov in posrednike pri odkupu gozdnih lesnih sortimentov (GLS) je z novim letom razžalostil padec cen industrijskega lesa, saj so se cene znižale za 15 eur na tono. Kakor je pred meseci cena drastično poskočila, je sedaj drastično padla. Večji slovenski odkupovalci (posredniki) sedaj upajo in vse napore usmerjajo na zadržanje prodajnih cen bukove hlodovine, saj so pred meseci uspeli izsiliti dvig cen le na račun dviga cen drv. Na trgu je še vedno občutno povpraševanje po hrastovi hlodovini, jesenu in javorju. Cene hlodovine iglavcev so v povprečju še vedno na nivoju cen iz lanskega decembra, kažejo pa trend naraščanja saj je sečnje bistveno premalo. Glede na veliko število odkupovalcev in posrednikov pa na slovenskem trgu GLS za razliko od trgov v sosednjih državah prihaja do velikih razhajanj med najnižjimi in najvišjimi cenami GLS na kamionskih cestah. 

Vsakokrat ko zbiramo podatke o cenah GLS te preverimo tudi pri kupcih, predelovalcih lesa, predvsem na žagah. In tokrat so nam žagarji povedali, da so jih po novem letu presenetile višje cene GLS iz državnih gozdov, ki jih predelovalci kupujejo po dolgoročnih pogodbah.  In kot pravijo: »Cene na trgu padajo, oni pa jih še kar povečujejo. Primer: celulozni les je od 01.01. dalje na trgu 20 % cenejši, oni so ga podražili za 10 %. Drva so se pocenila za 15 % oni so jih podražili za 20 %.«

Trg v Avstriji

Kot poročajo iz Avstrijske kmetijsko gozdarske zbornice je svetovna gospodarska kriza dosegla tudi Avstrijo. Zmanjšala sta se izvoz in dodana vrednost domače industrije. Zaradi vztrajno visokih cen energentov, močne cenovne dinamike in negotovosti glede nadaljnjega razvoja ekonomski strokovnjaki v letu 2023 pričakujejo stagnacijo avstrijske gospodarske rasti. Avstrijske žage so dobro založene s hlodovino. Po Avstriji je še vedno poudarek na predelavi hlodovine iglavcev poškodovane po podlubnikih in iz ostale sanitarne sečnje. Cene hlodovine iglavcev so po vsej Avstriji stabilne in v povprečju za smreko A/C, 2b znašajo okoli 105 – 110 evrov/m3 na kamionski cesti. Cena bora je prav tako stabilna, macesen pa ohranja visoko ceno in povpraševanje je težko zadovoljiti. Močno je tudi povpraševanje po bukvi,  jesenu in hrastu (vse za žago) vendar cene le teh ne rastejo. Industrija papirja, celuloze in kartona je še vedno dovzetna za vse vrste industrijskega lesa, še posebej hlodovine iglavcev. Vendar pa umiritev trga peletov povzroča tudi umirjanje povpraševanja po industrijski hlodovini iglavcev. Trg z energetskim lesom, posebej s kakovostnimi drvmi za kurjavo in peleti se je v veliki meri normaliziral. Potrjuje se sum, da so visokim cenam v zadnjih mesecih botrovali t.i. avansni nakupi. Cene ostajajo visoke in zato se trenutno v klasični proizvodnji drv še vedno uporablja nadpovprečna količina bukove celuloze.

Trg v Nemčiji

V Nemčiji so se v zadnjem času cene lesa iglavcev za žago za vodilni program smrekovih A/C, 2b+ v povprečju ustalile med 90 in 100 evri za kubični meter. Lubadarice pa so za 25 do 30 evrov cenejše. S smrekovim lesom B razreda pa se je trgovalo med 105 in 110 evri/m3. Cene lesa so se kljub gradbeni in gospodarski krizi presenetljivo dobro obdržale. Cene lesa listavcev, energetskega lesa in drv pa regionalno še naraščajo. Kljub temu pa obeti za leto 2023 niso ravno navdušujoči, saj tudi trg lesa ne more uiti vse slabšemu stanju v nemškem gospodarstvu in še posebej se bo nižala cena lesa iglavcev, ki se uporablja v gradbenem sektorju. Na to kaže tudi gibanje cen lesa na svetovnem trgu, ki so v zadnjem času strmoglavile in sedaj padle na raven pred korono.  Veliko lastnikov gozdov je presenetilo dogajanje na trgu hlodovine listavcev. Cene hrasta so se od četrtega četrtletja močno dvignile, poročajo združenja lastnikov gozdov. Močno so se podražila tudi bukova hlodovina. Celo D-les se pogosto prodaja po 80 evrov/m3, C-blago iz 5. trdnostnega razreda sega menda do 100 evrov. Zaradi energetske krize bodo cene drv verjetno ostale visoke. Tudi cene celuloznega lesa so na zelo visoki ravni in se večinoma gibljejo med 42,50 in 43,00 eur/cm3. Nemško združenje žagarske in lesne industrije (Deutsche Säge- und Holzindustrie Bundesverband e. V. (DeSH)) meni, da izvoz žaganega lesa v ZDA ali na Kitajsko ni  več mogoč oziroma mora potekati po bistveno nižjih cenah. Nemčija je namreč eden največjih evropskih izvoznikov žaganega lesa. Kot pravijo pri DeSH je v tem trenutku težko podati utemeljene napovedi za žagarsko in lesno industrijo glede na nejasen gospodarski razvoj tako v Nemčiji kot v ostalem svetu.

Svetovni trg

Na največjem tržišču lesa na svetu v Severni Ameriki (ZDA in Kanada) cene žaganega lesa vztrajno padajo in prejšnji teden se je na čikaški blagovni borzi žagan les prodajal po 144 evrov za m3. (za primerjavo: Avstrijske žage trenutno za najboljšo žagarsko kvaliteto smreke plačujejo 140 evrov/m3 franko žaga) Glede na pričakovanja severnoameriških analitikov pa se pričakuje, da bo cena žaganega lesa do konca letošnjega leta še padala in se bo zaustavila pri 120 do 122 evrih za m3. Največji uvoznik lesa, tako hlodovine, kot žaganega lesa je postala Kitajska, ki je s 1. januarjem letos znižala uvozne tarife za nekatera vrste blaga, med njimi so tudi les in izdelki iz lesa in papirja. Kot poročajo iz Ministrstva za finance Kitajske je les pomembna surovina za njihovo industrijo pohištva in gradbeništvo in ker na ceno lesa vplivajo različni dejavniki, kot so tarife, cene transporta in blaginja nepremičninskega trga se bo po uveljavitvi nove politike znižanja uvoznih tarif cena lesa lahko stabilizira. Rusija je v lanskem letu (s 1. januarjem 2022) za eno leto skoraj popolnoma prepovedala izvoz neobdelanega mehkega in trdega lesa. Izvoziti ga je bilo mogoče le prek dveh kontrolnih točk na mejah s Finsko in Severno Korejo. Tik pred novim letom (30. 12. 22.) pa je Rusija ta ukrep podaljšala še za tri leta. Izvozna dajatev na les iglavcev znaša 10 %, vendar ne manj kot 13 evrov na kubični meter; dajatev na hrastov les znaša 10 %, vendar ne manj kot 15 EUR; dajatev na bukov in jesenov les pa znaša 10%, vendar ne manj kot 50 evrov po kubičnem metru.