Svetovni trg krompirja (gojijo ga v več kot 100 državah po vsem svetu) naj bi obdobju 2019–2024 beležil 1,06% letno rast. Precej manj kot 50% svetovne pridelave krompirja se zaužije svežega, preostali del se predela v krompirjeve prehrambene izdelke (za živali in ljudi) in živilske sestavine, v škrob za industrijsko uporabo, del pa ponovno uporabi kot semenski za naslednjo sezono. Zato je povečano povpraševanje v živilskopredelovalni industriji glavno gonilo rasti trga krompirja, ki pa je izjemno občutljiv na vremenske spremembe med rastno sezono.

Lanskoletni suši, ki je povzročila rekordno nizko pridelavo krompirja v EU in še ni v celoti izzvenela na trgu krompirja, se pridružujejo letošnji izjemno slabi vremenski pogoji pridelave (glavna območja je prizadela suša, Poljska pa se je spopadala s poplavami). Vročinski valovi zadnjih tednov julija in avgusta so praktično po vsej EU le še poslabšali razmere. To pa se odraža na rasti odkupnih cen, ki so se v Nemčiji, zlasti v najbolj naseljeni državi Severno Porenje-Vestfalija, v primerjavi s preteklim letom že povečale za več kot tretjino, podobno pa je tudi v Franciji (24%).

Več o tem si preberite v 35. številki (28. avgust 2019) Kmečkega glasa